Nadškof Ivan Jurkovič
Nadškof Jurkovič 10 let apostolski nuncij med Slovani
Slovenija
Katoliška Cerkev oziroma papeži imajo že od prvih stoletij krščanstva svojo diplomacijo. V diplomatskem zboru Svetega sedeža je tudi Slovenec nadškof Ivan Jurkovič, ki ga je papež Janez Pavel II. na današnji dan pred desetimi leti imenoval za apostolskega nuncija v Belorusiji, danes pa je zastopnik svetega očeta v Ruski federaciji in Uzbekistanu.
Ivan Jurkovič, doma iz Bánjaloke pri Kočevju, je bil po novi maši 1977 nekaj časa kaplan, zatem pa je odšel na študij na Cerkveno diplomatsko akademijo v Rim. Po doktoratu iz cerkvenega prava in diplomi na diplomatski akademiji je služboval na predstavništvih Svetega sedeža v Južni Koreji, Kolumbiji, Rusiji in Državnem tajništvu v Vatikanu. Papež Janez Pavel II. ga je 28. julija 2001 imenoval za naslovnega nadškofa krbavskega in apostolskega nuncija v Belorusiji. Pred njim je v diplomaciji Svetega sedeža kot nuncij deloval nadškof Jože Žabkar - umrl je leta 1984 v Rimu - ki je bil nazadnje apostolski nuncij na Finskem in Islandiji. Kot je povedal Ivan Jurkovič, ko je nastopil službo nuncija, je bilo imenovanje pričakovano: „Kot si lahko mislite, je diplomatski zbor Svetega sedeža skupina ljudi, ki se na to službo pripravlja tekom mnogih let. Tako vsi bolj ali manj potiho pričakujemo, da pridemo tudi do zadnje stopnje te službe, do imenovanja za nuncija. V tem smislu ne morem reči, da si nisem predstavljal, da bom nekoč postal tudi nuncij.“
Nadškof Ivan Jurkovič je ostal v Belorusiji do aprila 2004, ko je bil imenovan za nuncija v Ukrajini. Papež Benedikt XVI. ga je 19. februarja letos imenoval za nuncija v Ruski federaciji s sedežem v Moskvi.
Nadškof Ivan Jurkovič je prvič prišel v Moskvo že leta 1992, ko je bil imenovan za svetnika na tamkajšnjem predstavništvu Svetega sedeža. Zatem je bil nekaj let v Vatikanu na državnem tajništvu. Pred desetimi leti je odšel v Belorusijo, zadnjih sedem let pa je bil apostolski nuncij v Ukrajini. Po desetih letih mu je papež zaupal nadvse pomembno službo v središču današnjega pravoslavnega sveta - v Moskvi. O tej zanimivi poti je nadškof Ivan Jurkovič pred meseci dejal: „Da sem bil v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji, je nekaj enkratnega v cerkveni diplomaciji. Tega še ni bilo. Zanimivo je tudi to, da se je vse to zgodilo v naslednjem zaporedju: od Minska čez Kijev do Moskve. Da sem se na to važno poslanstvo, ki ga v vsakem primeru predstavlja Rusija, pripravljal s tem, da precej dobro poznam Belorusijo in še bolj Ukrajino."
Papež se je zanj med drugim odločil tudi zato, ker pozna slovansko dušo, slovanske jezike in ima rad te narode. Nadškof Jurkovič obenem dobro pozna razmere v teh postkomunističnih deželah in njihovo pot v demokracijo, ki še zdaleč ni končana. Poleg tega je glede na večinsko pravoslavno prebivalstvo v teh deželah močno vpet v ekumensko dogajanje. Zanimiv pa je tudi njegov pogled na poslanstvo nuncija: „V vsakem primeru je to cerkveni človek, ki prihaja zaradi Cerkve in zaradi graditve odnosa z državo. To kar prinaša s sabo, niso ne vem kakšne rešitve ali genialne deje, ampak neka želja, da bi prinesel kot pravijo Italijani „serenita“ neko spokojnost, vedrino v cerkveno življenje." Nadškof Jurkovič je od 22. julija letos tudi apostolski nuncij v Uzbekistanu.
