Dan državnosti obeležujejo tudi počitnikarji

Slovenija | 25.06.2011, 10:00

Počitnikarji 9. radijskih počitnic so zgodaj zjutraj prispeli na Sicilijo. Najprej so se v stolnici Monreale nad Palermom zbrali pri slovesni sveti maši za domovino. Somaševanje je vodil nadškof msgr. Alojz Uran.

Slovesno s slovensko zastavo tudi na Siciliji

Po sveti maši za domovino v stolnici nad Palermom pri kateri so se zahvalili za 20 let Slovenije so počitnikarji pot nadaljevali proti hotelu, ki je v kraju Taormina. Večer bodo sklenili s kratko slovesnostjo in sprejemom, ki so ga ob 20. obletnici samostojnosti pripravili radijski sodelavci: Petra Stopar, Franci Trstenjak, Marjan Bunič, Alen Salihović, Urša in Jure Sešek, Matej Kržišnik, Jaka Novak, Lidija Zupanič, Tone Gorjup, Nataša Ličen in Andrej Pušenjak.

„Zavedam se, da stojim v vrsti Slovenk in Slovencev, ki so ohranili zvestobo Bogu. In zavedam sem, da moram to zvestobo ohraniti in jo predati naprej novim rodovom, da se ta vrsta ne bo prekinila,“ je ob dnevu državnosti poudaril urednik Franci. „Moja ljubezen do življenja je zrasla ob zavedanju, da je vse ustvaril Bog. Vodi me, da delam dobro, za ljudi, ki jih imam rada in zaradi katerih Slovenija sploh obstaja. Kot verna Slovenka verjamem v svetlo prihodnost našega naroda,“ je zapisala Petra. „Pripadati narodu in katoliški Cerkvi pomeni biti njun, jima služiti v dobrem in slabem. Torej čutiti pripadnost vedno, ne zgolj takrat, ko mi to ustreza! To ni lahko, ni pa nemogoče,“ je dejal Alen, Matej pa: „Zame je precej samoumevno, da sem veren in Slovenec. Pripovedovanje starejših ljudi pa mi vzbuja zavedanje, da je to dar, za katerega bi moral biti izredno hvaležen - vsaj ob praznikih.“ Jure je ob 20. obletnici slovenske samostojnosti poudaril, da mu biti veren Slovenec pomeni „obveza, odgovornost, privilegij, danost, križ.“ „Imam korenine, svoj narod, imam vero, svojega Boga. Dar, ki zaznamuje, včasih obremenjuje, nikdar ne omejuje! Pogosto me navdaja s ponosom, včasih pa ...“

Počitnikarji molili na grobu svete Rozalije

Počitnikarji so se v Palermu srečali z zavetnico mesta – sveto Rozalijo, ki je živela v 12. stoletju, goduje pa 4. septembra. Ko je leta 1624 v Palermu divjala kuga, so njene posmrtne ostanke prenesli v mestno stolnico, kjer počivajo še danes. Od tedaj jo častijo kot zavetnico proti kugi. Je pa tudi zavetnica mesta Palermo. Popotnika, ki se pripelje v mesto z ladjo, v pristanišču že od daleč pozdravlja njen kip z iztegnjenimi rokami. Na njen god imajo v Palermu vsako leto procesijo z njenim kipom. Domačini in otoški romarji posebno radi obiskujejo votlino na gori Monte Pelegrino, kjer se je Rozalija Jezusu na ljubo odrekla posvetni ljubezni in prijetnostim dvornega življenja, ko je izbrala življenje v molitvi in pokori. Svetnico upodabljajo kot puščavnico v rjavi obleki in z razpuščenimi lasmi, z vencem belih rož na glavi, z razpelom in mrtvaško glavo v rokah ali opasano s spokorno verigo.

Palermo - kulturno, gospodarsko in politično središče sredozemskega otoka Sicilija

Mesto pa ima tudi nekoliko bolj zlovešč sloves, velja namreč za središče znamenite sicilijanske mafije. Ravno zato mnogi ljudje ob omembi mesta Palermo pomislijo na kriminal, streljanje, grožnje, napade … A to so samo podobe iz filmov. Palermo kljub bedi svojih prebivalcev – odstotek brezposelnosti je tukaj namreč eden najvišjih v Italiji – ostaja mesto, ki vse obiskovalce očara s svojo barvitostjo, sijajem preteklosti, sredozemsko atmosfero, počasnostjo življenja ter pisanostjo trgov in pristanišč.

Iz hotela proti Etni

Od 25. junija do 2. julija bodo počitnikarji v hotelu Antares v letoviškem kraju Letojani na Siciliji. Posebnost hotelskega naselja oz. kompleksa je gotovo v tem, da se nahaja na hribu, zaradi česar je lep pogled na mestece Taormina, pa na Jonsko morje in tudi na vulkan Etna. Kompleks sestavljajo tri stavbe, ki so med seboj povezane s panoramskim dvigalom oz. vzpenjačo. Hotel ima tudi dva zunanja bazena.

Tudi Urša, Tone, Lidija in Nataša o odnosu do vere in domovine

Urša: Učim se od svojega najstniškega sina, ki na avdiciji za film zaigra na trobento Angelček varuh moj in z zanosom pozdravi „Bog daj“. Pa je izbran. On, še nima ovir, jih bom jaz kdaj izgubila?“

Tone: „Danosti, da sem veren in da sem Slovenec, nisem nikoli postavljal skupaj. Če pa malo pomislim, se mi zdi, da sta tesno povezani. Tega sem se morda prvič zavedal med služenjem vojaškega roka. Po drugem, daljšem bivanju v tujini je to postalo nekaj samoumevnega. Veliko ljudi sem srečal, ki so me utrdili v enem in drugem. Med njimi so bili svetniški ljudje in junaki, ki bi dali vse za svojo domovino, čeprav so vedeli, da je ne bodo videli nikoli več. Ali pač!? Mar nas v večnosti ne čaka potrditev, da je tudi ljubezen do domovine neminljiva?!“

Lidija: „Biti veren v današnjem času ni in. A kljub temu s ponosom priznavam, brez Njega moje življenje nima pomena. Zahvaljujem se staršem za dar vere in za vse milosti, ki sem jih deležna, da lahko ta dar poglabljam in v njem zajemam za vsak dan, ki mi je namenjen. Zavedam se, da na mnoga vprašanja nimamo odgovorov, če je pa tukaj vera Vanj, pa vse dobi svoj smisel. In, kot rada rečem: "Nikjer ni zapisano, da nam bo na tem svetu samo lepo, zapisano pa je, da bo On vedno z nami." A ni to največ, kar si lahko želimo?“

Nataša: „Slovenstvo in vernost sta tesno povezana, slednja je v stoletjih tkala dušo našega naroda. V tem ozračju sem bila vzgojena prek zgledov. Globlje vezi in plemenitost vere so brusile in oblikovale tudi marsikateri vidik mojega čutenja in prepričanja.“