Jezusova skrb za svoje učence
| 23.05.2011, 11:42 Blaž Lesnik
Tokratni nedeljski odlomek nam razkriva Jezusovo skrb za svoje učence, ko napoveduje svoj odhod. Ne zapušča jih za vedno, vendar odhaja, ker mora za njih pripraviti prostor. Čeprav učencem Jezusova pot ni znana, je vendarle znana vsemu človeštvu in vsemu stvarstvu.
Jezus odhaja v smrt, ki se ji nič ne more izogniti -Jezus ravno tako ne. Toda če je smrt za nas konec, jo preustvarja v nov začetek, v prostorje večnega prijateljstva in intimnosti z Očetom.
Toda Jezusovi učenci ne razumejo, o čem govori njihov učitelj. Eden izmed njih, Tomaž, želi poznati pot, na katero se Jezus odpravlja. V upanju, da bo Tomaž razumel in hkrati z njim mi vsi skupaj, razloži, da je on sam Pot, Resnica in Življenje. Slediti Jezusu pomeni najti pravo pot, ki vodi v življenje, ki ga zaznamuje resnica. To je področje Boga Očeta, k njemu se namreč Jezus vrača in kdor mu bo sledil, ga bo tudi spoznal.
Filip, še eden od učencev, želi takoj videti Boga Očeta. Jezus pa mu odgovori, da ga je že videl in da ga že pozna. Kdor je videl Sina, se pravi Jezusa, je videl tudi Očeta. Jezus dela to, kar dela Oče, govori, kar pravi Oče. To, kar Jezus pravi, je da, je eno z Bogom.
Zaveda se, da to ni lahko sprejeti, niti verjeti, zato pravi, da če ne doumete ali ne verjamete v to skrivnost, verujte zaradi del samih. Jezusova dela za časa njegovega življenja med nami so bila znamenja njegove enotnosti z Bogom. Karkoli je delal, govoril in učil, je jemal od Boga. Ker pa je Jezus eno z Bogom, bodo ljudje v njegovem imenu počeli še večje stvari. Jezus ni navezan na svoja dejanja, ne na svoj nauk, vse, kar si želi, je enotnost med njegovim očetom in njegovimi učenci.
V Markovem evangeliju Jezus pravi svojim učencem, ki so se vrnili s poslanstva, kjer so zdravili bolnike, izganjali hude duhove in podobne stvari svojim učencem, ne veselite se zaradi del, in če so vam pokorni duhovi. Veselite se, ker so vaša imena zapisana v nebesih.
Tokratni odlomek nam nekoliko globlje pripoveduje tem, kaj pomeni imeti ime zapisano v nebesih. Pripoveduje o večni povezanosti z Bogom, o večnosti, ki jo je za nas pripravil Jezus. Kako si predstavljaš to večnost? Mar niso stvari, kot je lepota, glasba, sreča, igra, radovednost, jabolčna pita in čaj z mlekom, dober vic in jok, ki ga prinaša združenje z ljubljeno osebo, ekstaza telesne intimnosti in čarobnost otroškega smeha že del življenja v Bog? Zakaj bi si ga ne želeli v večnosti skupaj z Jezusom?
RAZMISLI
Katere so stvari, ki ti dajejo občutek, da si srečen in resnično živ?
Kako gledaš na to, da se vse nekoč konča?
Veruješ, da ti Jezus kaže pot v novo življenje in da je on sam ta pot?
Kaj bi tebi pomenilo srečati Boga? Ga morda že srečuješ v majhnih in velikih stvareh, ki oblikujejo tvoje življenje? Razmisli, kje si ga že srečal?
Pusti Jezusu, da ti pokaže Očeta, in našel boš večno življenje.
MOLITEV
Jezus ti želiš, da bi se nihče ne pogubil, temveč imel življenje v polnosti in izobilju. Tvoja skrb in ljubezen do vseh in vsega sta pripravila prebivališče pri Očetu. Pot, ki si jo prehodil, je tudi naša pot domov.
