Urad za temeljit premislek o dogovoru
Politika | 06.04.2011, 08:17 Matjaž Merljak
Na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu smo mnenja, da je v tem trenutku najbolj pomembno, da se dogovori, doseženi na pogajanjih 1. aprila temeljito premislijo, ter da se brez čustvenega poudarjanja razlik opravi trezen premislek o načinu, kako bosta manjšina in avstrijske oblasti privedle zadevo do rešitve, ki bo zadovoljiva za obe strani.
Na uradu ocenjujemo, da je interes tako Slovenije kot Avstrije ustrezna rešitev vprašanj, ki so že desetletja ovira v medsebojnih odnosih in slabijo klimo na avstrijskem Koroškem. Sprejemljiva je le ustrezna rešitev s soglasjem vseh treh manjšinskih organizacij, ki bo lahko pomenila prelomnico v medsebojnih odnosih med državama, ki bodo osredotočeni na razvojna vprašanja prebivalstva, ki živi v obmejnem prostoru. Dolgoletno puščanje manjšine v negotovosti in ustvarjanje negativne klime pa ne koristi nikomur. Prevečkrat smo prenesli problem na prihodnje generacije.
Mnenja smo, da je treba pogajanja nadaljevati. Zakaj? Ker je to v interesu obeh držav, dežele Koroške in manjšine, da se doseže ustrezna rešitev. Ugotavljamo, da so krovne organizacije ponovno sposobne dialoga, kar krepi njihova pogajalska izhodišča.
Na uradu smo v stalnem stiku s predstavniki manjšine ter smo se predhodno strinjali s pogajalskim izhodiščem krovnih organizacij, ki naj upošteva kriterije in metodologijo ustavnega sodišča, kako se naj 7. člen avstrijske državne pogodbe interpretira ter zajema uresničitev vseh odločb ustavnega sodišča, vključno z dvanajstimi novimi odločbami. Že pred pogajanji smo podprli manjšino v njenem pogajalskem izhodišču, da so osnova za pogajanja metodologija in odločbe ustavnega sodišča.
Vzporedno pa je potrebno zaključiti diskusijo o strukturnih ukrepih za razvoj slovenske narodne skupnosti oziroma svežnju, ki bi vseboval tudi sistemsko rešitev za obstoj Slovenske glasbene šole, razvoj dvojezičnega šolstva in sistemskega financiranja, glede na dejstvo, da finančna podpora, namenjena slovenski manjšini od leta 1995 naprej ni bila valorizirana, ter da je manjšina v večjem delu svojih dejavnosti finančno odvisna od pomoči Republike Slovenije. To so za manjšino vprašanja izjemnega pomena, od katerih je odvisen njen obstoj in razvoj.
