Nadškof Anton Stres
Srečanje nadškofa Stresa in rabina Haddada
Slovenija
Krščanska in judovska skupnost te dni praznujeta praznik velike noči oziroma pashe. Ob tej priložnosti sta se na Teološki fakulteti v Ljubljani srečala predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Anton Stres, in glavni rabin slovenske judovske skupnosti Ariel Haddad.
V skupni izjavi sta najprej poudarila skupne verske in kulturne korenine: Sveto pismo in njegov duhovno-kulturni vpliv na razvoj evropske civilizacije. "Sveto pismo že na začetku poudari, da naše dostojanstvo temelji na izvoru vseh od enega Boga, ki je človeka ustvaril po svoji podobi in nas skozi čeri naše osebne in skupne človeške zgodovine vodi do dopolnitve, ki sega onkraj sedanjih okvirov življenja. Naš skupni izvor določa naše možnosti in omejitve, ki se kažejo na naši poti do cilja," pojasnjujeta. Prepričana sta, da nas različne preizkušnje silijo, "da se nenehno odločamo med dobrim in slabim, iščemo izhod iz krize, branimo dostojanstvo svobode ter se zavzemamo za najvišje ideale in vrednote". Po njunem mnenju nas samo to lahko zbliža na poti do skupnega cilja.
Nadškof Stres in rabin Haddad pravita, da je naša zgodovina zaznamovana tako z velikimi duhovnimi, kulturnimi in znanstvenimi dosežki kot tudi z velikimi moralnimi padci. Spomnila sta, da je judovska skupnost v Sloveniji velikokrat doživljala pogrome, s preganjanjem in trpljenjem pa je zaznamovana tudi krčanska skupnost. "Druga svetovna vojna je naša skupna velika rana, ki je ne moremo zaceliti sami, zato v upanju na boljšo prihodnost skupaj kličemo Božje ime. Spomin na različne oblike fizičnega in moralnega suženjstva se povezuje z močjo upanja na izhod iz zdajšnjega stanja v svobodo Božjega odrešenja, ki je v svojem bistvu obljuba odpuščanja," dodajata.
Obe skupnosti se s praznovanjem velike noči oziroma pashe po besedah nadškofa Stresa in rabina Haddada skupaj spominjata "dogodkov, ki na različne načine zaznamujejo našo preteklo zgodovino, da bi odgovorno in solidarno delovali v pričakovanju prihodnosti". Oba želita, da bi si krščanska in judovska skupnost z navdihom vere "skupaj prizadevali za spoštovanje vseh temeljnih človekovih pravic, za spoštovanje med vsemi verskimi skupnostmi, za solidarno premagovanje tekočih težav, za rodovitno sprejemanje trpljenja in za vzgojo iz najglobljih navdihov našega srca in vesti ter iz najboljših prvin našega skupnega verskega in kulturnega izročila".
