Štiri generacije družine Tomažič, slavljenka Roža v sredini
Jubileja na Švedskem
Slovenci po svetu | 10.03.2011, 06:58 Matjaž Merljak
V letošnjem januarju je svoj življenjski jubilej med drugimi rojaki na Švedskem praznovala tudi Roža Tomažič, ki živi s svojo družino v Göteborgu. Pred 65. leti je bila podarjena kot eden izmed treh otrok mami Silvi in očetu Tomu v kraju Červar, blizu Vrsarja v Istri.
Kar pomeni roža v naravi, kakšno lepo poslanstvo opravlja, tako doživljajo ljudje na drugi strani Rožino plemenitost, ustrežljivost, predvsem pa tisto pristno krščansko ljubezen in pozornost do vsakega človeka.
In ker je Roži najdražja družina, ki sta si jo pred mnogimi leti ustvarila z možem Vinkom, ki ju je dobri Bog obdaril pred 40. leti s prvorojenko Ann Christin in kasneje še z Gabriello, ki si z Markom in njunim sinom Erikom Viktorjem ustvarjata novi dom, je jubilantka praznovala ta dogodek v krogu svojih najožjih sorodnikov. Posebej so se spomnile njenega jubileja tudi göteborške babice, ki so Rožo presenetile ob neki drugi priložnosti in z njo praznovale.
Slovenski duhovnik vošči jubilantki Roži ljubega zdravja na duši in na telesu, še dolgo in lepo jesen življenja v krogu njenih dragih. Obenem pa se želi zahvaliti za vso njeno velikodušno pomoč v okviru Slovenske katoliške misije, saj je Roža bila dolga leta v veliko pomoč pri Slovenskem misijskem svetu, kakor še danes rada z Vinkom in njenimi pomagata pri binkoštnem srečanju v Vadsteni.
V Stockholmu je lanskega oktobra praznovala visok življenjski jubilej Dragica Toter, ki je verjetno najstarejša Slovenka na Švedskem. Kaj vse je doživela v tem svojem bogatem življenju, skozi koliko preizkušenj je morala iti, ve le dobri Bog. Ob vsem tem je vedno ohranila vedrino in tisto pristno krščansko veselje ter upanje. Slovenska skupnost je na Dragico izredno ponosna in je vesela, da jo sme imeti med sabo, da se sme z njo srečevati. Joži, Toni, Dana, Rozika in še bi lahko naštevali rojake, ki Dragici radi priskočijo na pomoč. Imenovanim in neimenovanim pomočnikom iskrena zahvala.
Zadnjih 150 let, odkar beležijozimske razmere na Švedskem, takšne zime še ni bilo, seveda kar se tiče njene dolžine oziroma nizkih temperatur. Tudi razmere na cestah so bile izredne in večje število ljudi je zaradi poledenelosti okusilo bolečine v nogah ali rokah, ki so se polomile. Tako so imeli izredni obisk po bolnišnicah in veliko več operacij kot druga leta. Hvala Bogu, ta hujše je minilo in dan je že daljši, temperature so v začetku februarja že bolj ugodne. Sneg je bil prav gotovo v veliko veselje, posebej otrokom. Dežela je bila kot ena sama pravljica. V mesecu februarju so se tudi naše družine, ki imajo šoloobvezne otroke, podale proti srednji Švedski na smučanje. Ostali pa so imeli priložnost drsanja na ledu, kar je za Švedsko zelo značilno, da se ob koncu tedna, ob koncu službe vsi malo razgibajo in se naužijejo svežega zraka.
