Totalitarizmi in mladi: Hitler - nogometni zvezdnik?

Evropska Unija | 30.03.2011, 11:34 Petra Stopar

V Evropskem parlamentu v Bruslju je potekala javna razprava z naslovom Kaj mladi Evropejci vedo o totalitarizmih. Organizatorji, med njimi Slovenec Milan Zver, so poudarili, da je zagotavljanje objektivnih informacij o totalitarni preteklosti nujno za skupno prihodnost in da je treba s tem ciljem prilagoditi evropske učne načrte in učbenike.

Milan Zver, evropski poslanec iz Slovenije in vodja slovenske delegacije v ELS/EPP, je poudaril, da „ne moremo razumeti sedanjosti niti napovedati prihodnosti, če ignoriramo preteklost“. Dejal je, da moramo za nadaljnji razvoj demokracije v Evropi izboljšati politično kulturo in ustvariti večjo preglednost demokratičnih procesov. „Trenutna demokracija je šibka, zato je potrebno okrepiti vzgojo za demokracijo. Pri tem imajo pomembno vlogo šole, mediji, znanost in politika,“ je povedal Zver in dodal, da je za nadaljnji razvoj demokracije nujno, da premagamo ekonomsko krizo, ki je povzročila nezaupanje v demokratične politične strukture.

„Prava evropska enotnost zahteva integracijo naše zgodovinske preteklosti“, pa je v uvodnem nagovoru dejal László Tőkés, evropski poslanec iz Madžarske in podpredsednik Evropskega parlamenta. Povedal je še, da smo „dolžni izoblikovati jasno zgodovinsko mnenje o komunizmu - totalitarizmu, ki je igral odločilno vlogo v obeh svetovnih vojnah ter je izjemno negativno vplival na evropsko in svetovno zgodovino v drugi polovici 20. stoletja.“ Poudaril je tudi, da pri presoji totalitarizmov ne smemo uporabljati dvojih meril. „Vojni zločini, genocidi in množični poboji bodo ostali zločini ne glede na to kakšna vrsta totalitarnega diktatorstva jih je povzročila, zato se jim moramo upreti.“ Vprašanje totalitarizmov je primerjal tudi s povojnimi razmerami na Balkanu, ko je bilo treba številna območja očistiti min. Tako je treba po njegovih besedah "po komunizmu očistiti družbo".

Sandra Kalniete, evropska poslanka iz Latvije, je poudarila, da se mora Evropa dokopati do spoznanja o pomenu totalitarizma za njeno zgodovino: „Priznati moramo, da je vsak izmed nas živel na svoji strani železne zavese in da so si naše zgodbe tako različne kakor tudi podobne. Zato je sedaj ključnega pomena, da Evropejci odkrito spregovorimo in pozorno poslušamo drug drugega.“

György Schöpflin, evropski poslanec iz Madžarske, je povedal, da je totalitarizem tako na levi kot tudi na desni osnovan na prepričanju, da so ideologije nadrejene človeku ter da imajo ideologi pravico in dolžnost izvajati ta t.i. sistem nadvlade tudi s popolnim nasiljem, če je to potrebno: „Za Evropo je nujno, da se sooči s to kruto zgodovinsko zapuščino.“

Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki Študijskega centra za narodno spravo iz Slovenije. Direktorica Andreja Valič je v svojem nagovoru izpostavila pomembnost pouka zgodovine in razvijanja zgodovinske zavesti pri utrjevanju demokracije ter predstavila nekaj konkretnih predlogov, ki bi lahko bili v pomoč učiteljem pri poučevanju zgodovine. Omenjen je bil tudi diktator Josip Broz Tito, ki pa ga po besedah Valičeve mnogi Slovenci jemljejo še vedno kot pozitivno zgodovinsko osebnost. Mnogi mladi niti Adolfa Hitlerja ne poznajo. Po rezultatih nekaterih anket tako mnogi Britanci menijo, da je Hitler nogometni zvezdnik. Valičeva je sicer na konferenci opozorila tudi na zapiranje arhivov v Sloveniji in na izdajo spominskega kovanca s peterokrako zvezdo in komandantom Stanetom.

Prisluhnite javljanju novinarja Demokracije Gašperja Blažiča.