Vatikan predstavil smernice za škofovsko sinodo o novi evangelizaciji

Cerkev po svetu | 04.03.2011, 15:54 Marta Jerebič

Na Tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes predstavili osnovne smernice za 13. redno splošno zasedanje škofovske sinode. Ta bo potekala od 7. do 28. oktobra 2012 v Vatikanu na temo »Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere«.

Smernice so pripravili v generalnem tajništvu in rednem svetu sinode. V središču predstavljenega dokumenta so pomen »dvorišča za pogane«, potreba po razrešitvi težkih vzgojnih okoliščin in dolžnost vsakega kristjana, da širi Božjo besedo.

Novo evangelizacijo smernice v uvodu opredeljujejo kot »ustrezen odgovor na znamenja današnjega časa« in kot »napredovanje kulture, ki je globlje ukoreninjena v evangeliju«. Koncept je vpeljal papež Janez Pavel II. med svojim apostolskim potovanjem na Poljsko leta 1979. Treba je razumeti, da ne gre za ponavljanje zgodovine ali predelavo nečesa, kar ni uspelo. Nova evangelizacija je odgovor na potrebe človeka in ljudstev danes, na nove kulturne scenarije, ki pripovedujejo o naši identiteti. Je tudi iskanje poti, načinov in izrazov za prinašanje evangeljskega veselja. Predvsem pa je naloga, ki zahteva pogum. Prav beseda »pogum« se v smernicah za sinodo pojavlja večkrat. Nova evangelizacija je namreč orodje, s katerim se Cerkev meri z izzivi sveta v pospešenem gibanju. Zgodovinski trenutek, v katerem se nahajamo, je zapolnjen s spreminjanjem in v njem je težko najti točke, na katere bi se lahko oprli. Zato moramo kristjani, kot poudarjajo smernice, v sebi prepoznati in se očistiti sledov strahu, utrujenosti in omotice. Cerkev se ne sme vdati in zapreti sama vase, saj obstaja, da bi evangelizirala.

Odgovor na dvome, da nova evangelizacija v sebi skriva prozelitizem, je »dvorišče za pogane«. To je prostor molitve za vse ljudi, kjer vsakdo lahko pride v stik z Bogom, četudi ga ne pozna. Pri tem se ateiste in agnostike ne želi spreminjati v navaden predmet misijonarjenja, ampak je namen ohranjati v njih budno iskanje Boga. Bistvenega pomena je torej dialog. Ta se mora prenesti na šest področij, ki so opisana v prvem poglavju smernic. Prvo je področje sekularizacije, ki se v kulturi širi z govorjenjem o svobodi kot načinu življenja brez omejitev. Rezultat tega je zmešnjava v odnosih med moškim in žensko, v smislu življenja in smrti, površinskost in egocentričnost. Poleg tega pa tudi širjenje sekt in fundamentalističnih pojavov, ki tako manipulirajo z religijami, da z njimi upravičujejo nasilje ali celo terorizem. Drugo področje je družbenega značaja in se dotika migrantov ter globalizacije. Kot posledica tega je tretje, področje komunikacije, značilne za digitalno dobo. Naslednja tri področja pa poudarjajo pomen dialoga na gospodarski, znanstveni in politični ravni. Tudi teme, kot so mir, razvoj, varstvo človekovih pravic in zaščita stvarstva morajo namreč biti osvetljene z lučjo evangelija. Vloga kristjanov pri tem je, da prinašajo upanje.

V drugem poglavju smernice podrobneje opredeljujejo oznanjevanje evangelija. Ne gre za širjenje političnega programa ali moralnih predpisov, ampak za prinašanje osebe, Jezusa Kristusa. Za to pa je potrebno evangelij najprej živeti. Dokument pri tem opozarja na kritične točke današnjega krščanstva, kot so na primer pomanjkanje duhovnikov in medsebojne delitve ali nezvestoba.

Zadnje, tretje poglavje pa izpostavlja povezanost zakramentov krsta, birme in evharistije. Posvečeno je namreč sprejetju krščanstva, ki je neločljivo povezano z vzgojo. Krščanska vzgoja pomeni oblikovanje celotne osebe, od posredovanja temeljnih vrednot do pravilnega vedenja. Prav to namreč omogoča življenje prostorov, kot je »dvorišče za pogane«, od koder izhajajo svobodne osebe, sposobne vprašanje Boga ponesti v vsakdan, v svoje družine in delo. Smernice za sinodo v zaključku poudarjajo še, da nova evangelizacija ne sme pomeniti dodatne obremenitve, saj je kot »zdravilo, ki je sposobno povrniti veselje resničnosti, ujeti v lastne strahove«.

Kard. Eterović: Cilj smernic je spodbuditi razpravo o sinodalni temi na ravni vesoljne Cerkve

Smernice za zasedanje škofovske sinode, namenjene novi evangelizaciji, sta na tiskovni konferenci predstavila generalni tajnik škofovske sinode nadškof Nikola Eterović in podtajnik Fortunato Frezza. Kot je med drugim povedal kardinal Eterović, danes predstavljene smernice pomenijo »pomembno stopnjo v pripravi na 13. redno splošno zasedanje škofovske sinode«. »Cilj smernic,« je dejal kardinal, »je spodbuditi razpravo o sinodalni temi na ravni vesoljne Cerkve.« Zato so smernice tudi izdane v 8 jezikih: latinščini, francoščini, angleščini, italijanščini, poljščini, portugalščini, španščini in nemščini. Kardinal Eterovič je med drugim tudi izpostavil, da so kristjani poklicani prinesti vprašanje o Bogu na nova družbena področja kot so mediji, gospodarstvo, znanstveno in tehnološko raziskovanje in politika, jih na ta način razsvetliti z lučjo evangelija in v njih vnesti lastno pričevanje. »Poklicani so dati evangelijski okus pomembnim vrednotam kot so mir, pravičnost, razvoj, svoboda narodov, spoštovanje človekovih pravic in pravic narodov, predvsem manjšin, kot tudi varovanje okolja in prihodnosti našega planeta,« je povedal kardinal Eterović in dodal, da ta naloga ponuja tudi velike priložnosti za ekumenski dialog. Med drugim je tudi dejal, da bi pred aktualnimi izzivi nova evangelizacija morala vernikom omogočiti, da bi premagali strahove in svoje zaupanje položili v Svetega Duha, ki vodi Cerkev skozi zgodovino. Izpostavil je, da je temelj nove evangelizacije Sveti Duh, ki ga je vstali Gospod izlil na svoje učence na binkošti. »Nova envagelizacija bi morala postati nova dvorana zadnje večerje, kraj, kje bo Cerkev po milosti Svetega Duha našla ne novi evangelij, ampak ustrezen odgovor na znamenja časa, na potrebe današnjih ljudi in narodov, na nove scenarije, ki snujejo kulturo, preko katere pripovedujemo svoje identitete in iščemo smesel našega življenja,« je zatrdil Eterović. Dodal je še, da bi nova evangelizacija v kristjanih morala ponovno vžgati prvotni zanos, novo misijonarskost, ki vključuje vse člane Božjega ljudstva.

Msgr. Frezza: Evharistija in Božja beseda kot vir nove evangelizacije

Podtajnik škofovske sinode msgr. Fortunato Frezza pa je med drugim spregovoril o povezanosti zadnjih dveh zasedanj škofovskih sinod s prihajajočo, rekoč da se danes predstavljene smernice stalno sklicujejo na dve posinodalni spodbudi papeža Benedikta XVI., namreč Sacramentum Caritatis in leta 2007 in Verbum Domini iz leta 2010, saj sta evharistija in Božja beseda vir in predmet nove evangelizacije. »Prenašanje vere, ki se razumeva kot srečanje s Kristusom, se uresničuje po Svetem pismu in živem izročilu Cerkve pod vodstvom Svetega Duha,« je dejal Frezza in nadaljeval, da se na ta način Cerkev neprestano obnavlja po Svetem Duhu, srečanje s Kristusom v njegovem telesu pa najde svoj popolni izraz v obhajanju evharistije. Po njegovih besedah je pri Božjem ljudstvu potrebno gojiti večjo zavest o vlogi Božje besede, njeni moči, ki razodeva Božje namene za ljudi in njegov načrt odrešenja. »Potrebna je večja prizadevnost za oznanjevanje Božje besede med bogoslužji in prepričljivejša predanost pridiganju,« je še zatrdil Frezza.