Sveti oče o življenju, ki naj bo prežeto z ljubeznijo
Cerkev po svetu
Več tisoč ljudi se je v nedeljo opoldne znova zbralo na trgu sv. Petra v Vatikanu, da bi prisluhnili besedam papeža Benedikta XVI., z njim molili angelovo čaščenje in prejeli blagoslov. Sveti oče je osrednjo misel nagovora z novimi poudarki povzel tudi v jezikih romarjev, ki so bili zbrani na trgu.
Papež Benedikt XVI. je v opoldanskem nagovoru pozornost poslušalcev pritegnil z vprašanjem, ki ga prebuja Jezusovo naročilo, naj bomo popolni kot je popoln naš nebeški Oče: „Kdo neki je lahko tako popoln?“ Odgovor nanj je, da je naša popolnost v tem, da živimo kot Božji otroci in čisto konkretno izpolnjujemo Božjo voljo. Spomnil je na trditev sv. Cipriana, da mora Božjemu očetovstvu z naše strani ustrezati vedenje sinov. Po obnašanju svojih otrok je Bog Oče poveličan in slavljen.
Jezus, Božji Sin, nam s tem v zvezi naroča, naj ljubimo svoje sovražnike in molimo za tiste, ki nas preganjajo, da bomo otroci nebeškega Očeta. Ob tem papež Benedikt XVI. ugotavlja, da kdor sprejme Boga v svoje življenje in ga ljubi z vsem srcem, zmore Božjo voljo tudi izpolnjevati in je sposoben narediti vedno nov korak. S tem uresničuje tisti nov način bivanja, ki je poživljen z ljubeznijo in usmerjen v večnost. Če je naše življenje prežeto z ljubeznijo, je naše pričevanje jasno, zgovorno in učinkovito. To je podkrepil z mislijo sv. Janeza Klimaka, da človek, ki je v jedru prežarjen z Božjo ljubeznijo, to lepoto svoje duše izžareva tudi navzven.
Ob koncu opoldanskega nagovora, sveti oče gotovo ni mogel mimo praznika Sedeža apostola Petra, ki ga v bogoslužju obhajamo 22. februarja. Petru je namreč Kristus zaupal nalogo poučevanja in duhovnega vodenja Božjega ljudstva z namenom, da bi se povzpelo do nebes. Ob tem je papež Benedikt XVI. spodbudil vse pastirje Cerkve, naj se navzamejo novega življenjskega sloga, ki ga je uvedel Jezus in so ga osvojili apostoli. Svoj nagovor je sveti oče sklenil s povabilom, naj Božjo Mater Marijo in Mater Cerkve prosimo, naj nas nauči medsebojne ljubezni in sprejemanja, saj smo vsi otroci skupnega nebeškega Očeta.
