Škofje v Beogradu o širitvi Evropske unije na vzhod
Svet |
V Beogradu na povabilo beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja poteka do nedelje redno letno srečanje Odbora skupne konference evropskih Cerkva in Sveta evropskih škofovskih konferenc.
Ohranjati lastno narodno istovetnost in se obenem odpirati Evropi je velik izziv za kandidatke, ki se pridružujejo Evropski uniji, med njimi sta tudi Srbija in Hrvaška, slednjo bo papež obiskal junija letos. Namen srečanja v Beogradu je tako te države podpirati v prizadevanjih za vključevanje v Evropsko unijo je v pogovoru za Radio Vatikan povedal predsednik mednarodne škofovske konference svetih Cirila in Metoda beograjski nadškof Stanislav Hočevar: „Prav tukaj na meji med vzhodom in zahodom si želimo izmenjati mnenja o narodni in verski istovetnosti ljudstev v Evropi in obenem pogledati, kako bi lahko pospeševali sožitje in skupno življenje krščanskih Cerkva ter sodelovanje in spravo v Evropi. Srečanje v prihodnjih dneh je prav pod to zvezdo vodnico.“
Škofje razpravljajo predvsem o tem, kaj lahko morebitne nove države članice prispevajo Evropi. „Pogovarjali se bomo o dosedanjih izkušnjah v evropskem okolju, da bi videli, kako se moramo usmeriti v prihodnosti, da bi pospeševali to edinost v različnosti predvsem tudi v vzhodni Evropi, ki se mora pridružiti uniji. Ne le zato, ker potrebuje to pridružitev, ampak ker tudi Evropa potrebuje kulturno bogastvo vzhoda in vzhodnih izročil.“
Srečanje v Beogradu je priprava na slovesnosti leta 2013, ko se bodo spomnili 1700. obletnice milanskega edikta in 1150. obletnice prihoda slovanskih apostolov svetih Cirila in Metoda na Moravsko. Milanski edikt je bil zgodovinska pogodba o verski svobodi med zahodom in vzhodom, ki sta jo sklenila rimski cesar Konstantin I. in vzhodni cesar Licinij leta 313. Besedilo je zagotovilo kristjanom in sploh vsem ljudem svobodno izbiro vere.
