V gradbeništvu dna še ni videti
Slovenija Tanja Dominko
V oddaji Pogovor o smo tokrat govorili o razmerah v gradbeništvu, ki nikakor niso rožnate. Po nekaterih podatkih se je število zaposlenih v tej panogi zmanjšalo za 15 tisoč, vrsta podjetij je propadla, veliko težavo predstavlja plačilna nedisciplina, ki onemogoča preživetje predvsem manjšim podjetjem, ki nastopajo v funkciji podizvajalcev, torej zadnjih v verigi zaslužka. Novih poslov pa je malo. Tukaj lahko vstopi država, če tudi ta ne bi bila v investicijskem krču.
Pred mikrofon smo uspeli dobiti dva sogovornika, direktorja Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Jožeta Renarja in ekonomista mag. Andreja Širclja, sicer predsednika odbora za finance pri strokovnem svetu SDS.
Oba sta se strinjala, da bi morala država postopati bolj dolgoročno, predvsem pa se hitreje odzvati že na začetku, ko se je kriza šele začela kazati, ne pa čakati na boljše čase.
Razmere v slovenskem gradbeništvu se še naprej poslabšujejo, ugotavlja direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar. Dodaja, da so potrebni številni ukrepi, zato od države pričakujejo aktivnejšo vlogo. Renar pričakuje, da trenutni obseg posla narekuje dodatno zmanjšanje števila zaposlenih za 15 tisoč delavcev, medtem ko Andrej Šircelj meni, da se bo zmanjševanje ustavilo prej.
Zmanjšuje se tudi število pravnih oseb na področju gradbeništva. Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je bilo v panogi gradbeništva leta 2010 od skupno 19 tisoč 552 družb in samostojnih podjetnikov izbrisanih 3280, novo ustanovljenih pa jih je bilo 2478.
V panogi se še naprej poslabšuje tudi plačilna disciplina. Po podatkih Ajpesa se je samo v novembru povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti povečal za skoraj deset milijonov evrov, in sicer s 96,7 milijona evrov na 106,4 milijona evrov.
„Znesek stalno narašča za 5-6 milijonov na mesec, kar pomeni, da se razmere še zaostrujejo, pojavljajo se nove zahteve po prisilnih poravnavah in stečajih, kar pomeni, da dnu še ni videti konca,“ še poudarja direktor Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov Jože Renar. Zato pričakuje, da bo država kar se da hitro ukrepala in te roke skrajšala, hkrati pa poskrbela tudi za zagon investicij na področju cest, železnic in energetike.
Zaradi težav v gradbeništvu imajo težave tudi banke, ki so v preteklosti s krediti precej podpirale gradnjo nepremičnin, pri tem pa premalo upoštevale tveganja. Šircelj je pri tem omenil Novo Ljubljansko banko. „Nova Ljubljanska banka ima 200-milijonsko izgubo, ogromno terjatev, tudi takih, ki so sporne, ima garancije, ki jih lahko vnovči. Če bi prišlo do sanacije bank, predvsem NLB, se strinjam, da bi gradbeništvo lahko zaživelo tudi s pomočjo bank.“
V Pogovoru o smo se dotaknili tudi problema dolgotrajnosti izvedbe večjih projektov v gradbeništvu in pogostosti podražitev prek aneksov, slabe kakovosti gradnje stanovanj za trg, problematike tujih delavcev, uvedbe davka na nepremičnine in še česa.
Še to: da je gradbeništvo v krizi, se je pokazalo tudi, ko sem iskala sogovornike. Preklicala sem jih kar nekaj, a zdi se, da se gradbeniki večinoma bojijo odkrito spregovoriti o razmerah, mnogi ekonomisti pa se na to področje kar naenkrat ne spoznajo. Sogovornika smo želeli dobiti tudi na ministrstvu za gospodarstvo, a so zapisali, da nam ga ne morejo zagotoviti. Oskar Komac s Sindikata gradbenih dejavnosti je že potrjeno udeležbo tik pred zdajci odpovedal.
