Papež obiskal župnijo sv. Maksimiljana Kolbeja blizu Rima
Cerkev po svetu
Papež Benedikt XVI. je na tretjo adventno nedeljo obiskal župnijo sv. Maksimilijana Kolbeja, ki je v četrti Prato Fiorito v vzhodnem predmestju Rima.
Ker gre za mlado in etnično raznoliko župnijsko skupnost, saj so župnijsko cerkev posvetili lansko leto, je papež zbrane vernike med homiljo spodbudil naj kot živi kamni vedno bolj gradijo župnijsko skupnost, prav tako pa je župljane pozval naj bodo pozorni na kulturne raznolikosti, ki so jih kot priseljenci prinesli s sabo iz različnih predelov Italije, predvsem pa iz dežel vzhodne evrope: "Prizadevajte si, da boste rastli v občestvu z vsemi: pomembno je ustvarjati priložnosti za dialog in spodbujati medsebojno razumevanje oseb, ki prihajajo iz različnih kultur, načinov življenja ter različnih socialnih razmer. Prizadevajte si preko pozorne pastorale do vsakega vključiti jih v krščansko življenje... Vsi naj bi v župniji našli za njih primerne programe vzgoje v veri in bili vključeni v izkušnjo občestva. Na ta način bodo vsi spodbujeni odkrivati. kako lepo je hoditi za Kristusom in pripadati njegovi Cerkvi."
Benedikt XVI. je svojo misel med homilijo navezal na adventni čas, ki je po njegovih besedah: "močno povabilo za nas vse, da pustimo vstopiti Bogu v naša življenja, domove, četrti, v naše skupnosti, da bomo imeli luč sredi tolikih temin in vsakodnevnih prizadevanj."
Po papeževih besedah so si v prejšnjih stoletjih mnogi na vprašanje Janeza Krstnika, ki je poslal svoje učence, naj vprašajo Jezusa: 'Ali je on, ki mora priti ali naj čakamo drugega?' odgovarjali sami in si izbirali napačne voditelje, revolucionarje ali diktatorje, ki pa na žalost niso spremenili svet na bolje.
Papež je na to dejal: "In tako moramo ponovno videti Kristusa in ga vprašati: 'Si ti?'. Gospod nam bo na svoj tih in miren način odgovoril: 'Poglejte, kaj sem jaz storil. Nisem sprožil nobene krute revolucije, nisem z nasiljem spremenil svet, sem pa prižgal številne luči, ki so skozi tisočletji oblikovala svetlo pot."
Papež je nato pokazal na zavetnika njihove župnije sv. Maksimilijana Kolbeja, ki se je v taborišču ponudil umreti od lakote namesto družinskega očeta. "Kako velika luč je postal! S kolikšno svetlobo je rasvetlil in spodbudil mnoge, da so svoje življenje posvetili trpečim in zatiranim. Pri tem lahko pomislimo tudi na patra Damjana de Vestra, ki je živel in umrl z in za gobavce in tako prinesel luč njihovi skupnosti. Pomislimo na Mati Terezijo, ki je podarila toliko svetlobe osebam, ki so do tedaj živeli brez luči, da so umirale z nasmehom na ustnicah, saj se jih je dotaknila svetloba Božje ljubezni."
Papež Benedikt XVI. je zaključil homilijo s spodbudo vsej župnijski skupnosti: "Tako lahko živimo, lahko občutimo Božjo bližino. 'Bog je blizu', pravi današnje prvo berilo, On je blizu, a mi smo pogosto daleč. Približajmo se mu, pojdimo k Njegovi svetlobi, v molitvi se obrnimo k Gospodu in preko molitve bomo tudi mi postali luč za druge."
