Škof Peter Štumpf: Bog je tisti, ki vodi zgodovino

Radijski utrip | 29.12.2010, 12:18 Petra Stopar

„Bog je tisti, ki vodi zgodovino“, je v pogovoru ob sklepu leta za naš radio povedal murskosoboški škof Peter Štumpf. To je spoznal v primeru konca komunizma pred dvajsetimi leti, ko je Slovenija postala samostojna država. V tem trenutku pa za slovensko Cerkev vidi ogromno priložnost v iskanju nove duhovne podobe. K temu nas je po njegovem prepričanju vodil že Slovenski evharistični kongres.

Leto v škofiji Murska Sobota

Murskosoboško škof je službo nastopil 10. januarja. Leto mu je prineslo tudi osebno preizkušnjo, saj si je pri nesreči pretrgal kolensko mišico in v štirih mesecih si jo je nekoliko pozdravil. A delo v škofiji, katere obstoj že prehaja v peto leto, ni bilo okrnjeno: „V tem obdobju sem res čutil obilje molitve s strani duhovnikov in ljudi, da bi čim prej okreval, in zdaj bi se še enkrat vsem zahvalil za ta velik dar duhovne podpore,“ je povedal v uvodu pogovora.

Tudi on je kot drugi škofje za osrednji dogodek leta označil evharistični kongres, ki nas je opozoril, da se morata slovenska Cerkev in narod ozreti na Kristusa, „da se ob kruhu večnega življenja, Jezusu Kristusu, krepimo za nadaljnjo pot naše vere in našega življenja v škofiji“. Ta je imela tudi sama veliko pastoralnih dogodkov,“Bog pa nas ne pozablja tudi v duhovnih poklicih“, pravi škof. Poleti so življenje v župniji popestrili otroški oratoriji, skupaj s farani pa so murskosoboški bolnišnici pomagali pri nakupu magnetne resonance.

"Otroka - popolno podobo Boga - moramo varovati"

Kar zadeva škandal spolnih zlorab, s katerim se je letos soočila svetovna Cerkev, škof Štumpf ocenjuje, da se je na ta problem dobro odzvala. Kot poudarja, niti en sam primer ne more biti spregledan. „Papež je jasno dejal, da gre za sramoto brez primere in tudi v nekem pismu zapisal: 'Ta rana Cerkve hujša kot pa vsa preganjanja v vseh stoletjih'. Hujša je namreč notranja rana, ki ji jo povzročijo njeni udje, torej duhovniki, redovniki ali laiki, kot pa rana, ki jo zadenejo ljudje od zunaj. In papež vse, torej celotno Cerkev, kliče k notranjemu prečiščevanju.“ Ob tem škof opozarja, da tu ni prostora za sovraštvo, pogrome ali akcije proti Cerkvi, gre za proces, ki mora biti očiščen. Po njegovem Cerkev v Sloveniji obžaluje tudi tukajšnje primere zlorab in bedi nad tem, meni pa, da to ni le problem Cerkve, ampak civilizacije. „Vemo, da j bila pedofilija v sedemdesetih, šestdesetih letih po Evropi celo statusni simbol, ki so ga zagovarjali mnogi filozofi, od Sartra naprej, tudi kulturniki, celo kakšen Nobelovec je bil pedofil in ni bil preganjan. Tako, da se je nekako zažrlo v mentaliteto ljudi, da je otrok pač na tem svetu zato, da molči, da mogoče pretrpi kakšno krivico ali pa da se ga celo zlorabi. Vendar Kristus je glede dostojanstva otrok zelo jasen: 'Gorje, kdor pohujša katerega od teh malih. Boljše bi bilo, da se ne bi bil rodil ali pa da se mu obesi mlinski kamen na vrat in se ga vrže v morje.'“ Škof namreč poudarja, da je otrok zaradi svoje nedolžnosti popolna podoba Boga in Kristusa, ki jo moramo varovati.

Odnos med Cerkvijo in državo

Sodelovanje med Cerkvijo in državo je po mnenju murskosoboškega škofa na zelo neformalni ravni, odprtih je ogromno vprašanj: „Ne bi mogli reči, da je prišlo do kakih konkretnih uspehov v tem letu.“ Kot pravi, gre pri predlogu novega zakona o verskih skupnostih za zlorabo, predvsem s politične strani. Do Svetega sedeža pa se država po njegovem obnaša neevropsko. Tako na primer ni prišlo do vojaškega ordinariata, obeta se družinski zakonik, ki omalovažuje sedanjo podobo družine, bil pa je tudi predlagan nov zakon o RTVS, ki med drugim predvideva ukinitev predstavnika RKC v programskem svetu.