Sinodalni očetje izrazili upanje na nov začetek na Bližnjem vzhodu
Cerkev po svetu | 12.10.2010, 20:22
Sinodalni očetje, zbrani v Vatikanu na zasedanju posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod, so v torek popoldne izrazili upanje na nov začetek na Bližnjem vzhodu, opozorili pa so tudi na razmere v Iraku ter pozvali k prenehanju spopadov.
Sinodalni očetje so po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan med drugim izvolili člane Komisije za zaključno sporočilo sinode, ki poteka na temo Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu: občestvo in pričevanje. Ponedeljkov popoldan pa je minil v znamenju razprave o odnosih med Bližnjim vzhodom in ostalimi celinami.
185 sinodalnih očetov je pozvalo k prenehanju spopadov in napadalnih islamskih tokov ter k spoštovanju verske svobode. Pri tem so posebej opozorili na razmere v Iraku, rekoč da brez dialoga ni mogoče zagotoviti stabilnosti in miru, zato se morajo kristjani združiti in skupaj obsoditi veliko afero trgovine z orožjem. Kristjani želijo živeti v miru in svobodi. Množično izseljevanje je treba preprečiti, so se strinjali sinodalni očetje, ki so opozorili tudi na razmere v Afganistanu ter avtoritete Vzhoda, zlasti še tiste, ki so v preteklosti napačno ravnale v soočanju z Bližnjim vzhodom, pozvali k odgovornosti, da krik k pravičnosti in miru ne bi naletel na gluha ušesa. Škofje z Bližnjega vzhoda so poudaili pomen množičnih medijev, zahvaljujoč katerim se lahko med prebivalstvom razširjajo pojmi, kot so državljanstvo, enakost in sprejemanje različnosti.
Druga tema v sinodalni dvorani v Vatikanu je bila v torek dopoldne tudi dialog med kristjani in muslimani, ki so ga razpravljalci označili kot medsebojno bogatenje, saj se kristjani od muslimanov lahko naučijo biti bolj verniki praktikanti, medtem ko krščanska bližina z evangelijem muslimane spodbuja h kritičnemu branju Korana. V tem kontekstu so sinodalni očetje obsodili provokativne pobude v soočanju z islamom, kot so denimo bile karikature Mohameda ali sežiganje Korana, po drugi strani pa so škofje spodbudili aktivnosti skavtov in skavtinj, združenja, v katerem se zbirajo otroci in mladi ne glede na njihovo vero. Pozornost v razpravah je bila namenjena tudi področju vzgoje in izobraževanja, pri čemer je bilo rečeno, da Katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu vodi kakih tisoč šol, ki jih obiskuje približno 600.000 učencev, štiri univerze, osem cerkvenih višjih inštitutov in vsaj deset semenišč različnih obredov. Te ustanove so zelo cenjene in odprte tudi za reveže. Sinodalni očetje so omenili še vlogo vernikov laikov v življenju in delovanju Cerkve ter potrebo po spodbujanju duhovnih poklicev in novih cerkvenih gibanj, obenem pa so opozorili tudi na nevarnosti sekt.
V ponedeljek popoldne so medtem bile v sinodalni dvorani v osredju teme, kot so migracije, podpora vesoljne Cerkve kristjanom na Bližnjem vzhodu, potreba po varovanju krščanske kulturne dediščine na tem območju ter po ustrezni vzgoji vernikov laikov in duhovnikov. Škofje so se zavzeli za prenovo misijonarske dejavnosti Cerkve ter se strinjali, da se Cerkev na Bližnjem vzhodu ne sme ne bati ne sramovati oznanjevanja evangelija. Ob koncu so sinodalni očetje izpostavili še potrebo po razširjanju svetopisemske kulture, da bi Božja beseda bila temelj vsake vzgoje, vsakega nauka in dialoga, saj bo tako, so prepričani, mogoče zgraditi miroljubno civilizacijo.
