Papež odprl zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji vzhod

Cerkev po svetu | 10.10.2010, 15:30

Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne v baziliki svetega Petra v Vatikanu vodil slovesno somaševanje. Z njim je odprl zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji Vzhod, ki bo trajalo dva tedna.

Zaradi zasedanja so v Vatikan prišli škofje bližnjevzhodne krajevne Cerkve, ki je sama v sebi zelo raznolika stvarnost. O tem je sveti oče spregovoril na začetku svojega opoldanskega nagovora.

Na Bližnjem Vzhodu se ena sama in edina Kristusova Cerkev izraža v veliki raznolikosti svojih starodavnih izročil, je dejal sveti oče in nadaljeval, da bodo udeleženci sinode razmišljali o medsebojni povezanosti in o pričevanju Katoliške Cerkve na Bližnjem Vzhodu. V deželah Bližnjega Vzhoda, kjer so že desetletja prisotni nemiri in razdeljenost, je Cerkev poklicana biti znamenje in orodje edinosti in sprave, kot je to bila prva krščanska skupnost v Jeruzalemu. O njej je v Apostolskih delih zapisano, da je „množica teh, ki so sprejeli vero, bila kakor eno srce in ena duša“ (Apd 4,32).

Sveti oče se zaveda, da se kristjani Bližjega Vzhoda nahajajo v težkem položaju. Zato jih je spodbudil, naj ne izgubijo poguma. Prav tam se kaže še toliko bolj nujno sprejeti Kristusovo trajno veljavno vabilo k spreobrnjenju in k neomajni veri (prim. Mr 1,15). Papež Benedikt XVI. je nato vse povabil, naj v molitvi prosimo Boga za obilno izlitje Svetega Duha na omenjeno zasedanje.

V svojem opoldanskem nagovoru je nato spomnil še ne eno aktualno okoliščino. Gre za dejstvo, da se nahajamo v oktobru, ki ga imenujemo mesec rožnega venca. Posebni duhovni poudarek mu daje bogoslužni spomin rožnovenske Matere Božje, 7. oktobra. Sveti oče nas vabi, naj se v tej starodavni in hkrati vedno novi molitvi, prepustimo Marijinemu vodstvu. Mariji je molitev rožnega venca namreč zelo všeč, saj nas vodi naravnost k Jezusu. Zazrti v vesele, svetle, žalostne in častitljive skrivnosti, se naša misel in ljubezen usmerjata v Kristusa in hkrati povezujeta z zaupno prošnjo k njegovi in naši Materi. Gre za svetopisemsko molitev, ki nam pomaga v premišljevanju Božje Besede. Spodbuja nas, po Marijinem zgledu živeti iz evharistije ter ohranjati v svojem srcu vse Jezusove besede in njegova dela.

Ob koncu je papež Benedikt XVI. še spomnil, kako je Devica Marija ljubljena in čaščena pri naših bratih in sestrah Bližnjega Vzhoda. Vsi gledajo nanjo kot na skrbno Mater, ki je človeku blizu v trpljenju in je zvezda našega Upanja. Njeni priprošnji naj izročimo škofovsko sinodo, da bi kristjani Bližnjega Vzhoda okrepili medsebojno povezanost in bili pričevalci evangelija ljubezni in miru.