Dr. Jože Ramovš
Težave se začno, ko idealiziramo življenje
Slovenija |
V „Ponedeljkovi 17“, v kateri vsak četrti ponedeljek v mesecu gostimo z Inštituta Antona Trstenjaka prof. dr. Jožeta Ramovša, smo odgovarjali na vprašanja poslušalk in poslušalcev.
Znova odnosi med taščami in snahami
Oddajo smo začeli z večnim problemom slovenske družbe, z vprašanjem alkoholizma, konkretneje, kako se pogovarjati z alkoholikom. Prof. Ramovš je odgovoril, da je najhitrejša in morda najboljša rešitev vključitev v skupino Anonimnih alkoholikov, kjer v skupini delimo bolečino s tistimi, ki imajo podobne težave. Ustavili smo se tudi pri, pred mesecem dni začeti vsebini, odnosu med taščami in snahami. Prof. Ramovš je poudaril, da je čedalje bolj prepričan v nujnost vključitve v vse mogoče ponudbe tečajev, seminarjev, delavnic in podobnega, tudi nekakšno kratko šolo ali tečaj o tem, kako živeti kot mati, kako kot snaha, kako živeti kot babica ali dedek. Pri vsem pa velja osnovno pravilo: „Česar ne želimo, da drugi naredijo meni, naj jaz ne naredim drugim.“
Uporaben nasvet pri nesporazumih med taščami in snahami je tudi, po besedah prof. Ramovša, vživitev v čase, ko je bila tašča mlada mati in v podobnem položaju, kot je zdaj njena snaha. Pomaga, če se skuša spomniti, kaj si je takrat želela, da bi naredila stara mama, kakšen naj bi bil njen odnos, njeno ravnanje. To bo vsekakor pomagalo, je zatrdil prof. Ramovš.
Pomoč mladi družini s strani starih staršev je dragocena
Prof. dr. Jože Ramovš je v ponedeljkovi oddaji 27. septembra navedel svoj primer, ko pri ustvarjanju svoje družine, ni imel starih staršev in sta z ženo Ksenijo nič kolikokrat na lastni koži občutila izgubo in se močno zavedala, kako lažje bi bilo, če bi se lahko občasno zanesla na njihovo pomoč.
Vsega se da naučiti, tudi lepših odnosov, samo, če je volja in pripravljenost za učenje
Osnovna napaka pri zapletanju odnosov je, ker gojimo pričakovanja o idealnem življenju. Le-to pa ni takšno. Zakonitost življenja je, da so v njem stalno težave, trenja in napor. Prav je, da imamo ideal, pogled usmerjen naprej, v cilj. Temu sledimo preko težav in ovir.
Kako živeti s črnogledim
V oddaji sta bili zastavljeni tudi vprašanji, kako živeti z ljudmi, ki vidijo vse slabo, črnogledo. Kako jim lahko pomagamo, jih izvijemo iz prijema strahu in večnega nezadovoljstva. Prof. Ramovš je odgovoril, da je včasih treba sprejeti tudi žalost, slabo voljo in podobno. Človeku, ki se tako počuti, ne bomo pomagali, če mu očitamo tovrstno počutje. Saj noče biti slabe volje, kaj si ne želimo biti vsi srečni? Zato lahko pomagamo tako, da skušamo v pogovoru preusmeriti misli še kam drugam, se pogovarjamo o stvareh, ki preženejo črnoglede misli. Preizkusite, pomagalo bo. Poslušajte posnetek pogovora in naslednjo oddajo, ki bo na sporedu 25. oktobra ob 17-ih.
