Kvintet Ojsternik
Delni cilj romarjev dosežen
Cerkev na Slovenskem Matjaž Merljak
Prispeli smo pod Svete Višarje - v Žabnice, odlične volje in srečni, da smo zdravi prispeli na cilj. Kljub slabemu vremenu se nam je pokazala in nas pozdravila cerkvica na Višarjah.
Števci na naših kolesih so pokazali približno 80 prevoženih kilometrov in nekaj več kot 4 ure čiste vožnje. Naredili smo še nekaj kilometrov več, kot smo predvideli: s poti smo malo skrenili, saj so nas zvabila Belopeška jezera. Odločitev je bila prava, a Mangart se nam ni in ni hotel pokazati.
Na cilju sta nas pričakala naš urednik Franci in gostitelj Karlo Bolčina, župnik v Štandrežu pri Gorici, ki nam je pri romanju Od Marije do Marije veliko pomagal. Za oddajo Juretov večer je povabil sodelujoče, nam priskrbel sogovornike, prenočišče in vse, kar romarji potrebujejo. Sploh, če so radijski romarji, ki poleg telesne hrane potrebujejo tudi vsebino. Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja so zakurile v peči, ob njej smo se lahko pogreli in posušili mokro obleko. Pripravile so nam večerjo in postelje, ki jih bomo z veseljem preizkusili, še prej pa smo veliko novega in zanimivega izvedeli v neposrednem prenosu Juretovega večera iz župnijske cerkve.
Večer je začel Pihalni orkester Kanalske doline, ki šteje 70 članov – učencev glasbenih šol, ki med seboj govorijo italijansko in nemško, slovensko pa redko, so nam priznali.
Zapel nam je tudi Cerkveni mešani pevski zbor iz Ukev, sosednje župnije, kjer poznajo čez 400 slovenskih pesmi, od tega kar 150 Marijinih. Vsako nedeljo sodelujejo pri sveti maši, ob velikih praznikih je na koru kar 50 pevk in pevcev.
Mici Mošic je z nami delila bogate spomine o romanjih na Sv. Višarje. Včasih so šli vsi peš, že do vznožja in prespali skoraj kjerkoli, tudi na cerkvenih klopeh. Veliko so peli, domov so se vračali veseli in z mirnim srcem. Višarčani (prebivalci vasi pod Višarjami) so se večkrat povzpeli na Višarje in na Lovce ob polni luni ali zgodaj zjutraj, ter pozdravili gamse in živordeči rododendron. Ob polni luni so bile nad njimi zvezde, v dolini luči, sami so se počutili kot med nebom in zemljo.
Kvintet Ojsternik sestavljajo mladi fantje, ki so slovensko pesem prevzeli od staršev in dedkov. Prihajajo z avstrijske strani, iz Ziljske doline, druži jih jezik, ki ga krasijo različna narečja.
Vodja Okteta Mangart je na vprašanje, če je kakšna razlika med vodenjem zbora danes in pred desetimi leti, ko so bile še meje odgovoril, da jih ni. Ostajajo prijatelji: Slovenci, Italijani in Avstrijci.
Leta 1928 so v Žabnice prispele Šolske sestre in gospa Liza Sima je povedala, da so bile za te kraje zelo pomembne, saj so jih naučile govoriti slovensko in tudi gospodinjiti.
Večer je končal domači župnijski zbor in nas s pesmijo povabil k počitku pred praznikom.
