Marija in ljudska pesem

Slovenija | 14.08.2010, 18:00

Kakšno mesto zavzema Marija v pesemskem izročilu, kako je bila povezana z življenjem slovenskega ljudstva in na kakšen način je ljudska ustvarjalna domišljija upodobila Jezusovo mater, smo z Marijinimi pesmimi, dan pred velikim šmarnom, pletli oddajo Pevci zapojte, godci zagod'te.

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzetje, na Slovenskem poznan tudi kot veliki šmaren, velika maša, velika gospojnica, šmarna maša, šmarna miša, rožnica, velika Marija, velika mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi.

Veliko krajev je dobilo ime po Mariji, naši predniki so označevali cvetlice z njenim imenom (npr. Marijine srajčke, Marijine solzice, Marijini laski,…), okrog nje so se spletale legende in tudi ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo, čutilo, ni mogla mimo Marije.

Večji narodi so na svetu od slovenskega, za bolj slavne se imajo in z vrsto svetnikov se ponašajo, toda komaj kateri ima tako bogato pesemsko izročilo ter v njem toliko nabožnih, zlasti Marijinih pesmi, kakor slovenski.

Med legendarnimi so nekatere prevzete iz splošno evropskega izročila ali od posameznih drugih narodov, včasih je izposojena samo snov. Toda tudi v teh primerih jih štejemo za naše, saj so slovenske v podrobnostih, načinu izražanja, po zgradbi verzov in kitic, po svoji glasbeni podobi in ritmu.

Poveličanje Marije v slovenski ljudski pesmi je izraz resnične ljubezni naših prednikov do božje matere in trdnega zaupanja, da njena priprošnja vse premore pri Bogu. Pesem jo na eni strani slika kot navadno človeško ženo in mater, na drugi pa enači z rožami ter z vso jasnostjo utemeljuje njeno češčenje z vero, da je mati Jezusa Boga in človeka.

V uvodu smo slišali pevke iz Porabja ter znano in priljubljeno Marijino pesem Lepa si, lepa si, roža Marija in pripovedni napev Teči, teči, bistra voda. Gre za varianto zelo razširjene, še srednjeveške pesmi o spokorjenem grešniku, kjer je Marija tista, ki namesto Jezusa odpusti spokorniku ali mu sporoči, da so mu grehi odpuščeni. Prav pripovedne pesem razodevajo, kako neomajno je bilo vedno zaupanje slovenskega ljudstva v Marijino pomoč.

Evangelijska poročila o Mariji so bila ljudski pobožnosti preskromna, zato jih je dopolnjevala po svoje in jo upesnila v slogu ljudske pesemske govorice. Tako najdemo v pesmi resnico o Marijinem deviškem spočetju izraženo s prispodobo, ki je znana iz pravljičnega izročila: Marija zanosi, ko poduha rožo ali zaužije grozd. Sicer pa govori o angelovem oznanjenju Mariji pesem, ki je sicer molitev, znana in priljubljena po vsej Sloveniji – Je angel Gospodov…. Zapeli so jo Fantje s Preske.

Pri Mariji, ki je bila samo človek, četudi povzdignjena nad angele, so lahko upali na razumevanje in pomoč, bodisi v telesnih ali duševnih težavah. Zato so se vedno s tolikšnim zaupanjem zatekali k njej. Kako blizu je bila Marija našemu ljudstvu kažejo tudi njene upodobitve v legendarnih pesmih, kjer nastopa kot skromna, skrbna in preprosta žena. Prav po človeško jo zamika iti na svatbo, a kaj ko nima komu zaupati Jezusa v varstvo. Ker se ji za pestrno ponudi grlica, se odpravi, toda v materinski skrbi še blizu doma pogleda nazaj in vidi prevrnjeno zibko ob speči ptički. Nemarnici v jezi prisoli zaušnici, da se ji še danes poznata. Napev Marija bi rada na ohcet šla je zapela Marija Belina iz vasi Nadgrad pri Oplotnici.

V pesmih je Marija božja mati in ima zaradi tega čudežne moči, kot v napevu, ki so ga zapeli pevci iz Begunj pri Cerknici – drevo pod katerega je sedla zibat, je bilo že sedem let suho, a je takoj, ko se mu je priklonila, ozelenelo.

Svatovske zdravice in pivske pesmi niso samo hvalnice trti in vinu ali kar samo nagovarjanje k pijači. Mnoge izražajo zahvalo Bogu in vsebujejo tudi evharistične motive, kot npr. grozdje za mašno vino in pšenica za hostije. Med najlepšimi je prepesnitev evangelijskega poročila o svatbi v Kani Galilejski s prisrčno zahvalo Mariji, ki nam je sprosila to vince. Zapeli so jo pevci iz Zagorice na Dolenjskem.

V prekmurskem svatbenem napevu, kjer je pripev kar prošnja neveste za Marijino varstvo, se je oglasilo deset pevk iz Črenšovcev, pesem o Mariji in svetem Bernardu pa je zapel Mirko Šernek iz Črenšovcev.

Posebna zvrst nabožnih pesmi so romarske, nastale v času, ko so romarji še pešačili do božjepotnih svetišč ali se vozili s konjsko vprego in je potovanje trajalo dolge ure. Marija je v slovenski ljudski pesmi velikokrat romarica. Roma na Višarje, Svete gore, na Žalostno goro, v Jeruzalem in drugam. Ko postane utrujena, mora prositi mlado romarico, naj ji pomaga nositi Jezusa. Obljubi ji, da ji bo dobro plačala. O tem sta peli pevki iz Tuhinjske doline na Gorenjskem.

Slovenski narod je bil v svoji zgodovini mnogokrat preizkušan. Kužne bolezni, naravne nesreče, turški vpadi, lakota, vojska,…- vse mogoče je prihajalo nad nas in v največjih stiskah so se naši predniki tolažili in iskali varstva pod Marijinim plaščem. V napevu, ki sta zapeli Malčka Jelen in Lojzka Jezernik iz Šentilja pri Velenju, Marija obvaruje vdovo pred poplavo, ker ji nudi prenočišče.

Tudi v mnogih vojaških pesmih je prisotna zaskrbljujoča negotovost in prošnje za Marijino varstvo. O tem so peli pevci Folklornega društva Košuta iz Poljčan.

O ljubezni naših ljudi do Marije pričajo tudi pesmi, ki v celoti sicer niso Marijine, toda vsebujejo verze, v katerih se izraža zaupanje v njeno pomoč oziroma priprošnjo. Kot refren pri kresnih kolednicah v Beli krajini.

Cerkvenega ljudskega petja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez Marijinih pesmi, zlasti pri šmarnični pobožnosti v maju. Eno takšnih so zapeli pevci s Prevorja na Kozjanskem.

Iz Sel pri Vodicah je bil posnetek napeva o Mariji in ptici pevki. Ta po številu zapisanih in zvočno posnetih variantah tekmuje s pripovednim napevom o Mariji in brodniku, ki so ga zapele pevke Šentjančanke iz Ribnice na Pohorju. V pesmi Marija ponudi brodniku, ki naj bi jo peljal čez jezero, samo božji lon in nebeški tron. Ko brodnik tako plačilo odkloni, češ da vozi samo za krajcarje in tiste bele zeksarje, mu Marija potem, ko jo v nevarnosti kliče na pomoč, ne pomaga. Marijino zavrnitev moramo razumeti kot opomin, da ne moremo pri Bogu pričakovati usmiljenja, če sami nismo usmiljeni.

Praznik velikega šmarna smo tako v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te z raziskavo ljudskih pesmi o Mariji dr. Zmage Kumer ter s posnetki iz našega radijskega arhiva in arhiva Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU prepletali z Marijinimi pesmimi iz različnih krajev.

Vabljeni k poslušanju in v naš avdio arhiv.