Papež Benedikt XVI. o pomenu praznika Marijinega Vnebovzetja
Papež in Sveti sedež
Papež Benedikt XVI. je na praznik Vnebovzetja Device Marije zjutraj daroval sveto mašo v župniji svetega Tomaža v Villanuovi pri Castel Gandolfu. Med homilijo je najprej podal osrednje besedilo dogme o Marijinem Vnebovzetju, ki jo je razglasil papež Pij XII. nato pa orisal skrivnost smrti in vstajenja ob odlomku iz pisma apostola Pavla Korinčanom.
V drugem delu pridige se je papež Benedikt XVI. ustavil ob vidiku dogmatične trditve, da je bila Marija vzeta v nebeško slavo. Ob sklepu homilije je papež povabil zbrane vernike: "Prosimo Gospoda, naj nam pomaga razumeti, kako dragoceno je vse naše življenje v njegovih očeh, naj okrepi našo vero v večno življenje, da bomo postali ljudje upanja, ki ustvarjajo svet odprt za Boga, ljudje polni veselja, ki zmorejo zaznati lepoto prihodnjega sveta sredi skrbi vsakdanjega življenja in da bi to gotovost živeli, vanjo verovali in upali."
Sveti oče je imel ob 12. uri v apostolski palači Castel Gandolfo molitev Angelovega češčenja. Med molitvijo je naprej na kratko opisal bistvo in pomen praznika Marijinega Vnebovzetja: "Danes, na slovesni praznik Vnebovzetja Device Marije Božje Matere, obhajamo prehod iz zemeljske pogojenosti v nebeško blaženost Nje, ki ga je rodila kot meso in ga sprejela v veri kot Gospoda življenja. Češčenje Device Marije spremlja Cerkvev že od vsega začetka in že od IV. stoletja naprej so se začeli pojavljati Marijini prazniki: v nekaterih praznikih je bolj poudarjena vloga Device Marije v zgodovini odrešenja, v drugih pa obhajamo pomembne trenutke iz njenega zemeljskega bivanja. Pomen za današnji praznik najdemo na koncu dogmatične definicije, ki jo je razglasil Pij XII. 1. novembra 1950, letos mineva od te razglasitve 60 let: "Brezmadežna vedno Devica Marija, Božja Mati, je bila potem, ko je končala pot svojega zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo."
Umetniki vseh časov so narisali ali izklesali svetost Gospodove Matere z namenom, da bi okrasili s tem cerkve in svetišča. Pesniki, pisatelji in glasbeniki so izkazovali čast Devici z himnami in bogoslužnimi pesmimi. Od vzhoda do zahoda njo vso sveto imenujejo nebeška Mati, ki drži v naročju Božjega Sina. Pod njenim varstvom najde zatočišče vse človeštvo s to zelo staro molitvijo: "Pod tvojim varstvom iščemo zatočišče Sveta Božja Mati; ne zavrzi prošenj nam, ki smo v preizkušnjah, temveč reši nas vsake nevarnosti, o blagoslavljena in slavna Devica."
Sveti Luka v evangeljskem odlomku današnjega praznika, opiše izponitev odrešenja po Devici Mariji. Ona, v katere maternici je začel nastajati po oznanjenju Angela majhen Vsemogočni, se brez obotavljanja v naglici napoti k sorodnici Elizabeti, da bi ji prinesla Odrešenika sveta. 'Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu in je postala polna Svetega Duha'. Prepoznala je Božjo Mater v njej, 'ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!' Obe ženi, ki sta pričakovali izpolnitev Božjih obljub, sta vnaprej okušali veselje prihoda Božjega kraljestva, veselje odrešenja.
Dragi bratje in sestre, zaupajmo se Njej, ki vzeta v nebo ni odložila svojega poslanstva priprošnjice. K njej, voditeljici apostolov, podpori mučencev, luči svetnikov, se obrnimo z našo molitvijo in jo prosimo naj nas spremlja na tem zemeljskem življenju, nam pomaga gledati v nebo in nas nekega dne sprjeme ob svojem Sinu Jezusu."
Po molitvi Angelovega ćeščenja in blagoslovu je papež na kratko povzel pomen praznika v francoskem, angleškem, nemškem, španskem, portugalskem, madžarskem in poljskem jeziku ter zaželel vsem, da bi v veselju preživeli ta priljubljen Marijin praznik.
