Papež: Gospodarstvo brez etike je pogubno
Cerkev po svetu
Papež Benedikt XVI. je v avdienco sprejel udeležence 16. plenarnega zasedanja Papeške akademije za družbene vede, ki poteka do prihodnjega torka v Vatikanu na temo „Kriza globalnega gospodarstva: ponovno snovanje naše poti.“
Zlom svetovnega finančnega sistema je pokazal, da je gospodarski sistem brez etičnih pravil
Sveti oče je v svojem govoru poudaril, da je gospodarstvo brez etike in brez spoštovanja človeške osebe pogubno ter da mora svet spoznati, da je temeljno etično merilo za presojo slehernega družbenega sistema solidarnost med generacijami. Zlom svetovnega finančnega sistema je po papeževih besedah pokazal, da je gospodarski sistem brez etičnih pravil, ki spodbujajo celostni razvoj človeške osebe in ne zgolj dobička, obsojen na propad, globalna finančna in gospodarska kriza pa tudi dokazujeta, da je domneva, da je trg sposoben regulirati samega sebe, napačna.
Gospodarstvo ne sme biti videno kot spirala proizvodnje in potrošnje
A papež je prepričan, da obstaja neka druga vizija ekonomije, nasprotna mehanizmom, ki jih vodijo osebni interesi in dobiček. „Ta vizija izhaja iz družbenega nauka Cerkve ter temelji na prepričanju, da gospodarstvo mora obravnavano kot urjenje v človeški odgovornosti, ki je neločljivo povezano s spodbujanjem dostojanstva v ljudeh, z zasledovanjem skupnega dobrega ter s celostnim političnim, kulturnim in duhovnim razvojem posameznikov, družin in družbe,“ je poudaril sveti oče.
Gospodarstvo torej po njegovih besedah ne sme biti videno kot spirala proizvodnje in potrošnje, naravnane k določenim človekovim potrebam. „Cerkev temu nasproti postavlja naravni moralni zakon, katerega določila je Bog vrisal v stvarstvo ter ki kot svetilnik vodi prizadevanja posameznikov in skupnosti, da bi odkrili dobro in se izognili slabemu kot tudi, da bi ustvarili resnično pravično in humano družbo,“ je pojasnil rimski škof, ki je prepričan, da je eno od nepogrešljivih načel gospodarstva spodbujanje skupnega dobrega, ki mora temeljiti na spoštovanju človeške osebe na vseh področjih proizvodnje in trgovanja ter v vseh političnih in družbenih ustanovah, in sicer s skupno odgovornostjo do novih rodov. „Medgeneracijska solidarnost mora za vselej postati temeljni etični kriterij za presojanje kakršnega koli družbenega sistema,“ meni papež. Konec koncev, je še dodal, morajo vse gospodarske in politične odločitve biti usmerjene k ljubezni v resnici, saj resnica ohranja in vodi osvobajajočo moč ljubezni med naključnimi dogodki in strukturami.
