Dr. Vinko Kraljič, zlatomašnik, župnikv Ilbenstadtu v Nemčiji
Naš gost: zlatomašnik dr. Vinko Kraljič
| 25.04.2010, 06:46 Matjaž Merljak
V oddaji Naš gost, v soboto, 24. aprila 2010, smo predstavljali življenjsko pot župnika v Ilbenstadtu v Nemčiji, Slovenca, dr. Vinka Kraljiča, ki je tudi letošnji zlatomašnik. V njegovem bogatem življenju je doživel tudi veliko grenkih preiskušenj, pri njegovem ustvarjanju pa ga pogosto spremlja glasba.
Dr. Vinko Kraljič se je rodil 12. januarja leta 1934. Njegova družina je živela v Vizorah pri Novi Cerkvi, sicer pa je bilo v družini pet otrok. Hodil je v nemško šolo, leta 1946 pa je odšel v gimnazijo v Slovenj Gradec. Bival je pri šolskem slugi Jelenu v šoli. Pri župniku Sokliču je bil ministrant. Tam se je tudi rodila misel na bogoslovje. A za vstop je bilo potrebno znanje latinščine, zato se je je intenzivno učil med poletjem in je predelal precej več, kot je bilo potrebno. To mu je pozneje še kako prav prišlo.
Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in leta 1954 maturiral. V gimnazijskih letih je ministriral v stolnici pri župniku Umeku, a je moral prenehati, če je hotel končati gimnazijo. Zanj se je namreč začela zanimati Udba. Po maturi je moral k vojakom in zaradi njegovih odločitev so ga poslali v kazenski polk v Sremsko Mitrovico. Na različne načine so ga hoteli odvrniti od misli na bogoslovje, veliko so ga zasliševali, celo omamili so ga in ga napotili proti Donavi ...
Po končani vojaški službi je takoj šel v bogoslovje in s pridnim študijem nadoknadil hitro opravil prvi letnih. Tudi v času bogoslovja so se zasliševanja nadaljevala, hoteli so ga pridobiti za svojega sodelavca. V duhovnika je bil posvečen v Mariboru, novo mašo pa je 10. julija 1960 pel v Novi Cerkvi. Prvo kaplansko mesto je bilo v Slovenj Gradcu, kjer se je ukvarjal s katehetskim delom, pevskimi zbori, obnovitvenimi deli ... Tam je spoznal tudi pisatelja in duhovnika Meška in z njim je povezanih tudi nekaj dogodivščin.
Po Slovenj Gradcu je bil Vinko Kraljiš še kaplan v Mariboru in pri svetem Danielu v Celju, nato pa je odšel na študij v Rim, ki je trajal šest let. Študiral je spoved, velikokrat je bil lačen, preživljal se je tudi kot vodič - vodil je tudi nemške škofe. To ga je pripeljalo v Nemčijo, najprej nekajkrat na pomoč v poletnih mesecih, nato za dve leti, ki sta se raztegnili do današnjih dni.
V Ilbenstadtu deluje od leta 1976. V župnijsko življenje je uvedel kar nekaj slovenskih običajev (jaslice, božji grob, devetdnevnice ...), veliko se ukvarja s petjem (tudi sam zapoje kakšno slovensko pesem, slovenske pesmi je priredil za tamkajšnje sestave), skrbi za baziliko, predava, poučuje v šoli ... Župnija je narodnostno mešana, ni pa to slovenska župnija. Ta deluje v bližnjem Frankfurtu, vodi pa jo Martin Retelj. Šele ko je bil v Nemčiji so se Udbina zasliševanja prenehala.
Ves čas je povezan s Cerkvijo na Slovenskem, z mariborskim nadškofom Francem Krambergerjem, z župnijo Nova Cerkev, sicer pa v Slovenijo pride štirikrat na leto. Zlatomašni jubilej bo praznoval 27. junija v Nemčiji in 25. julija v Novi Cerkvi.
