Kardinal Levada: Ne bi me presenetilo papeževo opravičilo

Cerkev po svetu | 30.04.2010, 06:18

Prefekt Kongregacije za nauk vere kardinal William Joseph Levada je v pogovoru za ameriško televizijo zagovarjal ravnanje Cerkve v primeru spolnih zlorab. Pravi da ne bi bil presenečen, ko bi zaradi tega prosilo za odstop še več škofov po vsem svetu.

Pri izbiranju škofov zdaj zaradi krize sicer niso postavili novih standardov, bodo pa obstoječe toliko strože upoštevali, kakor v preteklosti meni kardinal Levada.

„To je velika kriza in nihče naj ne poskuša, da bi jo prikazal manjšo. Po mojem mnenju je posebej težko to, ker naj bi bili duhovniki pravzaprav dobri pastirji – in postanejo ravno nasprotje od tega, če zlorabijo otroke in ranijo njihovo nedolžnost. Izbruh te krize nas je večino zares presenetil: to ni pravzaprav združenje, h kateremu sem pristopil … Toda papež se mi zdi ravno pravi mož, da vodi Cerkev prav v tem trenutku.“

Američan Levada se še prav dobro spominja afere zlorabljanja otrok v Ameriki ob začetku stoletja. Kljub temu sedanja kriza zanj ne pomeni 'že videno'.

 „Ob sedanji medijski napetosti igrata vlogo dve prvini: Po eni strani položaj na irskem,kjer je poročilo o dublinski nadškofij po vsej Irski sprožilo veliko groze. Drugič pa hočem odkrito povedati: sicer ni nekakšne zarota medijev ali kaj podobnega, mislim pa, da so ameriški mediji preveč pristali na poskus, da bi v vso zadevo, celo v sodne procese, nekako vpletli papeža. To je sicer obsojeno na neuspeh, je pa kljub temu določalo del poročanja v medijih. Mediji si zagotovo želijo dobro zgodbo, prepričan pa sem, da po razumnih merilih ni prikazala ravno uravnovešene podobe, podobe s kontekstom.“

Kardinal, ki le redko pristane na intervjuje, je dal tudi primer, kaj zanj pomeni podoba s kontekstom:

„V poročilih nisem našel veliko, kaj je naredila Cerkev v Združenih državah. Škofje so leta 2002, vsekakor pod pritiskom medijev, to je res, ravnali zelo konkretno. Če pogledate vzgojne programe, ki so jih izdelali za starše, za otroke, tudi za vse sodelavce v Cerkvi, za duhovnike in učitelje … to je zares uspešna zgodba. To je lahko model za javne šole ali skavte, čeprav niso pod lupo medijev glede zlorab tako kakor Cerkev – to je gotovo en vidik.“

Da mediji tako natančno opazujejo Cerkev, lahko Levada tudi nekako razume.

„Višje merilo moramo uporabiti tudi zase. Menim, da izvirajo razlogi za zlorabe od sprememb v družbi, na katere Cerkev in duhovniki niso bili pripravljeni. Na primer: kako je mogoče živeti celibat v časih spolne revolucije? to je, bi rekel, eden od razlogov.“

Na vprašanje ali je Cerkev v preteklosti prikrivala primere zlorabe pa je dejal:

„Mislim, da tukaj ne smemo pozabiti na vidik, ki zadeva Cerkev pa tudi vso družbo: da je bil to proces učenja. In ta proces se še ni končal! Leta 1993 sem bil imenovan za škofa; v tem času nisem še nikoli slišal o kakšnem primeru, da bi duhovnik zlorabil otroka. Pri vsem pa se je to že dolgo dogajalo, kakor vemo danes – vendar tega ni nihče prijavil. Potrebovali smo veliko časa, da smo doumeli, kako je to treba obravnavati. In čas, da smo razumeli, koliko škode so ta dejanja naredila žrtvam, otrokom. Ko o takem primeru slišiš prvič, si misliš: to je posamičen primer in ne spoznaš, da so vsakih 6 mesecev prijavljali nove primere. Tega smo se morali najprej naučiti, pa tudi, kako v tem učinkoviteje ravnati.“

O napadih na papeža Benedikta glede ravnanja v primerih spolne zlorabe je Levada izčrpno govoril že pred mesecem dni; navsezadnje je bil sedanji papež na vrhu Kongregacije za nauk vere njegov prednik.

„Ta kritika je bila v bistvu nepoštena; primeri so izpred desetletij, ni šlo za sedanje primere; ne verjamem, da je papeža v teh primerih upravičeno kritizirati.“

Italijanski mediji v zadnjih dneh ugibajo o papeževem javnem priznanju krivde, morda ob koncu leta duhovnikov. Levada pravi:

„Nisem dober prerok, to je papež, jaz vodim to kongregacijo. Jaz mu povem, kaj delam, on mi pa ne govori o tem, kaj načrtuje. Moramo počakati, kaj bo naredil … vendar bi me to ne presenetilo.“