Novice iz Anglije
Matjaž Merljak
Župnik za Slovence v Angliji, Stanislav Cikanek, je na nedeljo Jezusovega krsta daroval sv. mašo v Sao Paulu v Braziliji, ki je bila nadvse dobro obiskana. Na župniji, kjer je v času obiska v Braziliji bival, se tudi Slovenci iz Sao Paula zbirajo k slovenski sv. maši – saj je to brazilsko-slovenska župnija. Moderno cerkev je zgradil duhovnik, msgr. Lojze Ilc, ki je sedaj cistercijanski menih v Stični. Cerkev je bila dograjena pred kakimi 40. leti. Slovenci imajo tam sveto mašo vsako 3. nedeljo v mesecu, toda v januarju je sv. maša odpadla, ker je to v Braziliji sredi poletja in so takrat počitnice. Ljudje si vzamejo dopuste, da gredo na letovanje ob morje ali kam drugam.
Župnik Cikanek je tako pastoralno deloval le med brazilskimi verniki, ki so ga tako na župniji v Sao Paulu, kot tudi v Belo Horizontu prisrčno in celo navdušeno sprejeli. Škoda le, da njegov obisk v Braziliji ni trajal več kot 15 dni. Kar zadeva naše rojake v Sao Paulu (še pred nedavnim je slovenska skupnost v tem velemestu štela kakih 100 družin) se je mogel tokrat sestati le z družino Jančarjevih in s prof. dr. Eniem Fondo, ki mu je lani aprila umrla dobra in ljubezniva žena Ivone, po rodu Libanonka, velika prijateljica Slovencev in dobrotnica slovenskih duhovnikov, ki so delovali na področju Sao Paula. Njena gostoljubnost do slovenskih rojakov je bila izredna, saj se je, iz ljubezni do svojega moža in Slovencev, celo naučila pripraviti odlično in pristno slovensko nedeljsko kosilo.
Z Jančarjevimi se je župnik – padre Stanko (kot kličejo župnika Cikaneka rojaki v Braziliji) - sestal kar trikrat. Takoj ob svojem prihodu je najprej obiskal očeta Dolfija in nato so se še vsi skupaj dvakrat sestali na domu hčerke prof. dr. Sonje, ki je vsem skupaj pripravila odlični večerji in njen mož ing. Arsenio vsem postregel z izbrano pijačo.
V torek po prazniku Jezusovega krsta se je Dom v Londonu razveselil obiska delegata msgr. Janeza Puclja, ki je prišel za teden nadomestit odsotnega župnika Cikaneka. Hvaležni smo msgr. Janezu za vse požrtvovalno administrativno delo, ki ga je opravil za »Naš dom«. Dobri Bog naj mu plača za vso njegovo veliko požrtvovalnost s svojim blagoslovom za zdravje in vse drugo dobro.
Župnikovi obiski rojakov na Otoku z obhajanem bogoslužja in srečanji po maši potekajo po ustaljenem programu zlasti v adventnem in božičnem ter v postnem in velikonočnem času. Še pred pepelnico so bila poslana Bogoslužna sporočila Slovencem v Veliki Britaniji na naslovnike misije ali slovenske skupnosti na Otoku. Ta Sporočila so župnikovo pismo rojakom za postni čas in veliko noč. V njih je poleg drugega tudi spored slovenskih sv. maš po Otoku v tem času. Vedno bolj pa se opaža kako starejša generacija peša in oltarne skupnosti postajajo majhne. Sem in tja se pa še najde, med mlajšimi, začasnimi slovenskimi prebivalci Anglije kdo, ki z veseljem prihaja redno k maši in v našo slovensko družbo. Vedno znova pa se najdejo taki, ki bi radi le pomoč, potem ko jim zmanjka sredstev za življenje ali se znajdejo v kakih drugih podobnih težavah – zlasti v tako velikem mestu kot je London, to dostikrat ni tako enostavno. Obiskovalci Doma, ki prihajajo v London kot turisti ali na začasno bivanje, se bolj malo zanimajo za katoliško poslanstvo naše ustanove in le redko vprašajo za njeno duhovno ponudbo. Dandanes celo tisti, ki se imajo za dobre katoličane, težko vprašajo za nedeljsko mašo, za slovensko bogoslužje pa še manj.
Zadnje čase je poraslo zanimanje na tukajšnjih katoliških škofijah tudi za župnije priseljencev, vendar to velja bolj za velike narodnostne skupine. Manjše skupnosti pa se po večini morajo kar same znajti v vsem kar zadeva njihov obstoj – tako za materialno, kot duhovno, še zlasti pa narodnostno ali etnično preživetje.
