Medijski molk ob zavrnitvi družinskega zakonika
18.03.2010, 14:15
Državni svet je kot najvišje posvetovalno telo v državi včeraj na plenarni seji zavrnil sporni predlog družinskega zakonika, potem ko je to včeraj storila tudi komisija za državno ureditev. Odločitev državnih svetnikov je z veseljem pozdravila Civilna iniciativa za družino in pravice otrok.
Takšna odločitev državnih svetnikov je bila pričakovana, saj večinsko mnenje v državi tega predloga ne podpira. Ne strinjajo se namreč z redifinicijo družine, ki naj bi po novem vključevala tudi druge oblike sobivanja, med katerimi so istospolne skupnosti, ter določila, po katerem bi imele slednje tudi možnost posvojitve otrok. Predsednik Blaž Kavčič je včeraj za Radio Ognjišče izrazil svoje pričakovanje, da bo mnenje svetnikov upošteval tudi zakonodajni organ.
Zavrnitev predloga Družinskega zakonika s strani Državnega sveta je tako spodbuden korak na poti do zavrnitve spornega Družinskega zakonika.
V Civilni iniciativi »Za družino in pravice otrok« so z veseljem sprejeli odločitev Državnega sveta, ki je s tem izkazal spoštovanje do temeljnih otrokovih pravic, do družine in zakonske zveze. Člani omenjene pobude so sodelovali v razpravi v okviru Državnega sveta. Zaradi včerajšnje odločitve bodo še bolj navdušeno nadaljevali z njihovimi prizadevanji, da ne bo sprejet oz. uveljavljen sporni predlog Družinskega zakonika. Nadaljujejo pa tudi z zbiranjem podpisov peticije, ki se ji je do sedaj pridružilo več kot 37000 državljank in državljanov ter z drugimi aktivnostmi. Do cilja bo treba prehoditi še kar nekaj korakov, a Civilna iniciativa »Za družino in pravice otrok« je nanje pripravljena.
Postavlja pa se vprašanje, zakaj mediji v glavnem molčijo o tej zavrnitvi predloga družinskega zakonika v državnem svetu. Nekako se kar ne moremo znebiti občutka o medijski ne-svobodi v naši državi in pritiskih na medije. Zakaj je vse tisto, kar diši po vrednotah in naravnem v našem medijskem prostoru že vnaprej obsojeno kot nekaj konzervativnega in nekaj, česar ne smemo podpreti? Upamo lahko le, da bodo mladi rodovi, ki prihajajo, začeli razmišljati s svojo glavo in si prizadevali delati za skupno dobro našega naroda, v tem primeru še posebej za dobro naših otrok, ki so nam prepuščeni na milost in nemilost. Ne pozabimo na njihovo pravico do očeta in matere.
