Vincencijevo leto
Cerkev na Slovenskem
Leto 2010 bo Vincencijevo leto, posvečeno 350. obletnici smrti svetega Vincencija Pavelskega in svete Ludovike Marillac, ki sta umrla leta 1660 nekaj mesecev drug za drugim. Sveti Vincencij Pavelski se je rodil 25. aprila 1581 v vasi Pouy v jugovzhodni Franciji.
Teologijo je študiral v Toulusu in bil leta 1600 posvečen v duhovnika, čeprav ni dokončal študija. Po hudi duhovni krizi se je odločil, da bo svoje življenje posvetil služenju ubogim iz ljubezni do Kristusa in je ustanovil usmiljene gospe (pozneje Vincencijeve rostovoljke), Misijonsko družbo (lazariste) za oznanjevanje in oblikovanje duhovnikov ter v sodelovanju s sveto Ludoviko Marillac usmiljenke, ki delajo v bolnišnicah in šolah. Druge vincencijanske ustanove so še: Vincencijeva mladina, Družba čudodelne svetinje in Družba svetega Vincencija Pavelskega. Umrl je v Parizu 27. septembra 1660 in bil razglašen za svetnika leta 1737.
Ludovika Marillac pa se je rodila leta 1591 v Parizu in je bila 35 let Vincencijeva glavna sodelavka. Pripadala je družini Marillac, ki je bila cenjen na francoskem dvoru. Kot deklico so jo poslali v kraljevi samostan dominikank v Poissyju. Leta 1613 jo je njen vzgojitelj sklenil poročiti s tajnikom kraljice Marije Medičejske Antoniom Legrasom. Leta 1625 je ovdovela in začela delati z ubogimi skupaj z gospemi krščanske ljubezni pod vodstvom svetega Vincencija. Umrla je v Parizu 15.marca 1660. Med svetnike je bila prišteta leta 1934. Jubilejno leto, ki ga bodo praznovali po vseh deželah, v katerih delujejo Vincencijevi duhovni sinovi in hčere, pripravlja mednarodni odbor. Praznovanje bo pretežno v duhu poklona svetnikoma kot pričevalcev in zgledov ljubezni in službe ubogim. Cilj vseh pobud je prenova karizme usmiljene ljubezni in misijonov, temeljnih vidikov Vincencijeve karizme, ki so jo prejeli od teh dveh svetnikov in jo želijo predstaviti v Cerkvi in svetu.
