Draga 2009, predavanje Davida Bandlja
Prihodnost Slovencev, ki živijo na tej oni ali strani nekdanje meje med Slovenijo in Italijo
Matjaž Merljak
Študijski dnevi Draga 2009 so bili tematsko ubrani na položaj Slovenije v globalizirani Evropi in svetu. Predavatelji so še posebej veliko pozornost posvetili odnosom med Slovenci, ki živijo v matici in Slovenci živečimi v zamejstvu in po svetu. Tako je tudi profesor David Bandelj, Slovenec z italijanskim državljanstvom, sicer pa asistent za književnost na fakulteti za humanistiko univerze v Novi Gorici, razmišljal o prihodnosti Slovencev, ki živijo na tej ali oni strani nekdanje meje med Slovenijo in Italijo. O prihodnosti, ki jo je v marsičem zaznamovala preteklost. Svoje predavanje je naslovil Mi se imamo, radi, radi, radi v podnaslovu pa je zapisal pregled medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in v Sloveniji.
Izhajal je iz lastnega izkustva.
Ko je kot otrok hodil čez mejo v takratno Jugoslavijo, mu je bil svet socializma, zanimiv in neznan. Jugoslavija se je čez noč spremenila v Slovenijo, vojno je napeto spremljal. Realni socializem se je spreminjal v realno demokracijo. Država je spremenila obraz. Kot je dejal, malemu narodu pripadajo tudi členi, ki državljanstva nimajo. Živijo zunaj meja države, govorijo slovenski jezik, to je njihov primarni jezik: v njem ljubijo, sanjajo, čutijo, štejejo. Šolski sistem med Slovenci v Italiji jim je prikazal Slovenijo kot matično državo. To je bil tehnični pojem. Naravno je bilo srečevanje v slovenskih društvih in z italijanskimi vrstniki. Manj naravno je bilo pogledati čez mejo k slovenskim vrstnikom.
Nato se je odpravil na študijo v Ljubljano, kjer so vrstniki o obstoju manjšine vedeli zelo malo. Tu je prišlo do prvega šoka v zvezi s slovenstvom. Razvile so se zanimive debate, kjer je pojem narodne zavednosti postal relativen. To so bili posamezni primeri. Spoznal je, da se sicer imamo radi, a se ne poznamo tako dobro, da bi ta ljubezen vzklila v polnosti. Zahodna meja je zarezala v narod in tudi miselnost ljudi.
Razmišljal je tudi o tem, kako o izkustvu slovenstva razmišljajo mladi Slovenci v Italiji.
O narodni zavednosti bi težko govorili. Narodnost postaja fluidna stvar. V primerjavi s prejšnjimi generacijami ni tako bistvena. Ni zaznave enotnega slovenskega prostora na nivoju družbe. Ko je spregovoril o medkulturnih odnosih, je poudaril, da smo Slovenci kot nekdaj od nekdaj interkulturni. Monokulturnost je preživeta, poznati moramo tudi druge jezike. Ko zapustimo naš prostor in se podamo v svet, velika večina prebivalcev planeta živi usodo manjšinskega in večinskega prebivalstva - koliko časa še?
Medkulturni stiki med Slovenci v Italiji in Sloveniji so plodni: glasba, film, literatura in gledališče se prepletajo v enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Pomembna je tudi ljubiteljska kultura. Omenil je tudi skavtizem in taborništvo, ki se prepleta in omogoča združevanje mladim v naravi.
Slovenska književnost v Italiji ima veliko močnih predstavnikov, a so le redki uvrščeni v slovenski literarni kanon. Književnost Slovencev v Italiji je poseben sistem, ki spada v mrežo slovenske književnosti. Slednja povezuje poleg centralne slovenske književnosti še zamejsko in zdomsko. Najbolj prepoznavna zamejska literata sta Alojz Rebula in Boris Pahor, saj sta vključena v slovenske učbenike. Pri pesnikih sta to Miroslav Košuta in Marko Kravos, mlajši avtorji (rojeni v 40-ih in 50-ih letih) so še daleč od slovenskega literarnega kanona. Meja ne straši več, lahko pa je primerna literarna snov.
Izogiba se pojma zamejstvo, ampak raje uporablja pojem obrobni avtorji.
Vprašal se je tudi: kakšni bodo odnosi med manjšino in večino v prihodnje. Komplicirani odnosi niso komplicirani sami po sebi, odvisni so od števila ljudi, ki so vključeni. Zaznaven je razvoj med obema komponentama. Krajše in hitra komunikacija so vrednote spremenile pomembnost. Kulturni stiki so bolj živi, osebni pa bolj revni. Zato je vsakdanjost najbolj problematična veja teh odnosov. Razblinjanje dejstva, da se Slovenci v Italiji čutijo pripadniki slovenskega naroda.
