Svetovni dan miru 2010: Če želiš gojiti mir, varuj stvarstvo
Cerkev po svetu | 01.01.2010, 13:09
Danes obeležujemo svetovni dan miru. Njegov pobudnik je bil papež Pavel VI. pozneje pa je njegovo zamisel podprla tudi organizacija Združenih narodov. Pavel VI. je prvo poslanico za dan miru objavil 1. januarja leta 1968. S tem smo v katoliški Cerkvi začeli ta dan praznovati kot svetovni dan miru. Pavel VI. je tudi v naslednjih letih za 1. januar napisal posebno pismo, s to pobudo pa je nadaljeval tudi Janez Pavel II. Poslanice so tako postale tradicionalen dokument, ki nudi tako teološke kot družbene utemeljitve glede prizadevanj za mir v svetu.
Na tej osnovi se je 1. januarja 1986 se je začelo mednarodno leto miru, ki ga je razglasila Organizacija združenih narodov. Papež Janez Pavel II. je odločitev svetovne organizacije sprejel z odobravanjem. Že pri novoletni maši v baziliki sv. Petra je povabil človeštvo k edinosti, bratstvu in premagovanju miselnih in drugih ovir. Poudaril je, da bo samo tako mogoče začeti dialog med vsemi ljudmi dobre volje in utrditi drugačne mednarodne odnose ter ustvariti nove oblike solidarnosti. Od takrat je prvi dan v letu posvečen prizadevanjem za mir, s tradicijo posebnih poslanic pa nadaljuje tudi papež Benedikt XVI.
Letošnja poslanica za svetovni dan miru ima naslov: Če hočeš graditi mir, varuj stvarstvo. Globalna kriza je po papeževih besedah zgodovinska priložnost za skupni odgovor na vprašanje resnice in ljubezni do bližnjega. Gre za razvojni model, ki naj bi v središče postavil človeka.
Papež Benedikt XVI. v svoji poslanici za svetovni dan miru 2010 pokaže na povezavo med stvarstvom in mirom v svetu. Mirno sožitje človeštva namreč poleg vojn, terorizma in kršenja človekovih pravic ogroža izkoriščevalski odnos do Zemlje in narave. Obenem pojema čut odgovornosti, če na človeka in naravo gledamo le kot na proizvod naključja.
Že tako nujna potreba po novi svetovni solidarnosti je ob sedanji globalni krizi toliko nujnejša. Na to so spomnile podnebne spremembe in njihove posledice na proizvodnjo in kmetijstvo, onesnaževanje okolja, zmanjševanje naravne raznolikosti in porast naravnih katastrof. Vedno več je tudi okoljskih beguncev, pravi papež, ki so morali zapustiti domovino zaradi poškodovanega okolja.
Človeštvo potrebuje globoko kulturno prenovo, pravi Benedikt XVI., saj kriza okolja kaže na propadanje moralnih in družbenih vrednot. Treba je tudi na novo definirati pojem razvoja. Pri tem iskanju nas lahko usmerja način življenja, ki ga zaznamujeta zmernost in solidarnost.
Papež je ob tem kritiziral izkoriščanje naravnih virov, ki ga pogosto vodijo kratkoročni gospodarski interesi v škodo držav v razvoju in prihodnjih rodov. Mednarodna skupnost je dolžna pomisliti na moralne posledice svojih gospodarskih odločitev ter ravnati daljnovidno in solidarno. Pri tem gre za solidarnost preko časa in prostora, med narodi in generacijami. Dolžnost industrijskih in nerazvitih dežel je, da korak za korakom sprejemajo učinkovite okoljsko-politične ukrepe, je še zapisal sveti oče.
