Slovesen sprevod v cerkev povišanja sv. Križa v Rakitni | (foto: Marjana Debevec)
Rakitna praznovala častitljivi jubilej
Novice Marjana Debevec
V Rakitni so ta konec tedna pripravili osrednje praznovanje 500-letnice omembe cerkve Povišanja sv. Križa iz leta 1526. Občina Brezovica navaja, da je bila cerkev leta 1526 že zgrajena in da se takrat omenja ob darovanju keliha za podporo križarskim vojskam. Ob jubileju so se lotili tudi obnove župnijskih objektov: pri župnišču je šlo predvsem za obnovo fasade, obnovili so tudi kapelico Srca Jezusovega v središču Rakitne.
Praznovanje ni bilo omejeno samo na nedeljsko slovesnost.
Župnija je pripravila duhovno pripravo skozi ves teden: 13. septembra ponovitev nove maše Gregorja Capudra, na praznik Povišanja sv. Križa 14. septembra mašo in predstavitev cerkvene opreme, od 16. do 18. septembra tridnevnico, nato pa še celonočno češčenje Najsvetejšega.
V soboto so v dvorani podružnične šole pripravili razstavo starih cerkvenih predmetov, zgodovinskih fotografij in razglednic, del rakiških umetnikov ter predstavitve pomembnih Rakičanov in dokumentarnih filmov. Kulturni program so sooblikovali domači pevci in glasbeniki.
Vrhunec je bila nedelja. Ob 10. uri je bila v cerkvi sv. Križa slovesna sveta maša. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Priložnost za hvaležnost
Škof Anton Jamnik je ob praznovanju 500-letnice prve omembe cerkve na Rakitni poudaril, da tako visok jubilej ni le priložnost za pogled v preteklost, ampak predvsem za hvaležnost, utrditev vere in odgovoren pogled v prihodnost.
Spomnil je na generacije ljudi, ki so na tem kraju molile, prejemale zakramente, skrbele za cerkev in ohranjale versko ter kulturno izročilo. Prav zavest o lastnih koreninah je po njegovih besedah pomembna tudi danes, ko se človek in skupnosti hitro izgubijo v globalnem svetu.
Krščanska vera, jezik, kultura in pripadnost narodu niso samoumevni, ampak so dediščina, ki jo je treba živeti in predajati naprej.
Ne le obnova zidov, ampak predvsem odnosov
Ob obnovi cerkve, župnišča in drugih objektov je škof posebej izpostavil pomen skupnega dela. Materialna obnova ima svoj pravi smisel takrat, ko postane tudi priložnost za prenovo odnosov, več sodelovanja in medsebojnega razumevanja.
Kot je dejal: »Ob tem pa smo obnovili tudi naše medsebojne odnose.« V vsaki skupnosti prihaja do nesporazumov, različnih pogledov in napetosti, vendar je po njegovih besedah umetnost življenja prav v tem, da se znamo pogovarjati, odpuščati in sprejeti svojo človeško krhkost.
Skupno delo lahko tako postane prostor, kjer se celijo stare zamere in raste povezanost.
V središče pridige je škof postavil tudi skrivnost Božje bližine. Človek pogosto misli, da je vse odvisno od njegovega iskanja Boga, toda temeljno spoznanje vere je drugačno: »Bog nas išče.«
Vernik ni nikoli sam
Na križu se razodeva brezpogojna in neskončna Božja ljubezen, ki človeka objema z dobroto, nežnostjo in usmiljenjem. Zato vernik tudi v preizkušnjah in trpljenju ni sam. Križ ni znamenje zapuščenosti, ampak kraj, kjer se razodeva Kristusova bližina in kjer lahko bolečina, če jo človek združi z njim in jo daruje, dobi globlji smisel.
Škof je vernike spodbujal tudi k hvaležnosti za vsakdanje darove in k bolj vedremu pogledu na življenje. Povabil jih je, naj bodo »hvaležni za tisoče stvari«, ki jih človek prejema, namesto da bi se prepuščali malodušju, godrnjanju in predsodkom. Takšna drža hvaležnosti po njegovih besedah človeka odpira za veselje, za drugega in za Boga.
Vsi smo ustvarjeni po Božji podobi
Pomemben del nagovora je namenil tudi sprejemanju različnosti. Ljudje imamo različne poglede, prepričanja in življenjske izkušnje, vendar to ne sme postati razlog za razdeljenost ali prezir.
Vsak človek nosi dostojanstvo Božje podobe, zato je treba v njem iskati dobro in se varovati hitrih sodb. Škof je ob tem poudaril, da je pristna vera zelo preprosta in hkrati zahtevna: človek naj ima rad Boga in ljudi.
Ob sklepu je temeljno sporočilo jubileja strnil v povabilo, naj zunanja obnova postane znamenje notranje prenove. Rakitničanom je izrazil hvaležnost za njihovo delo, vero, povezanost in skrb za kraj ter jih spodbudil, naj tako pot nadaljujejo.
Njegova sklepna misel povzema celotno pridigo: »Radi imejmo Boga in radi imejmo ljudi.« Prav v tej drži vidi temelj žive vere, dobrih odnosov in skupnosti, ki zna svojo dediščino sprejeti s hvaležnostjo ter jo z upanjem izročati prihodnjim rodovom.
Praznovanje po maši
Močno praznični in doživeti sveti maši je sledila povorka proti šolskemu igrišču. Tam so pripravili kulturni in družabni program z nagovori kaplana dr. Gregorja Roglja, župana Metoda Ropreta in predsednice KS Rakitna Barbare Kovačič. Nastopili so Miha in Ana Debevec, MePZ KD Rakitna in Varja Kovačič Kraigher, praznovanje pa se je nadaljevalo z druženjem krajanov.
