Šolska reforma, davčna razbremenitev in lokalna hrana med prioritetami

Slovenija 19. 10. 2026, 15:09 Petra Stopar

Državni zbor je začel redno oktobrsko zasedanje, ki bo trajalo do petka, dnevni red pa je razširil z zahtevami za odreditev parlamentarnih preiskav. To sta preiskavi na zahtevo koalicije - o sumu politične zlorabe Sove in policije pri aferi Black Cube ter sumu ogrožanja energetske neodvisnosti in cenah elektrike. Opozicija pa zahteva odreditev preiskave o obvodnem financiranju strank. Nato so poslanci prešli na vprašanja predsedniku vlade Janezu Janši, tokrat na temo napovedane reforme šolskega sistema, referendumov, razbremenitve dela in uredbe o zelenem javnem naročanju.

O šolski reformi: več znanja, manj ideologije

Janša je na poslansko vprašanje Damijana Bezjaka Zrima iz SD odgovoril, da je sprememba v šolstvu potrebna, ker »kruta realnost kaže, da znanje, ki ga dobivajo mladi v slovenskem šolskem sistemu, v primerjavi z znanjem v primerljivih državah ali globalnem svetu ni več niti na enaki ravni«. Spomnil je na mednarodne raziskave, kjer smo še pred desetimi leti Slovenci marsikje izstopali navzgor, zdaj pa zaostajamo. Janša je še prepričan, da ti slabi rezultati niso rezultat pomanjkanja kadra v šolstvu, saj bi bili v tem primeru rezultati še bistveno slabši takrat, ko smo imeli več učencev in manj učiteljev. »Predpisi in normativi in vse tisto, kar se je obesilo na šolski sistem in na učitelje je razlog za to, da so rezultati slabi,« je ocenil.

Na vprašanje Bezjaka Zrima, kaj si predstavlja pod pojmom ideološko nevtralna šola, glede na to, da so v strokovnem svetu za reformo »v bistvu več ali manj vsi predstavniki v določenih ideologijah in to bolj po meri trenutne konzervativne vlade«, je Janša odgovoril, da to vprašanje razume »kot obrambo obstoječega stanja«, a da to stanje »ne daje rezultatov, kot jih pač potrebujemo in kot jih mladi zaslužijo«.

Janša je pojasnil, da so v koalicijsko pogodbo zapisali »uveljavitev ideološko nevtralne šole, ki jo zagotavlja 41. člen ustave, ne pa, ki je po meri ene ali pa druge politične opcije«. V ustavi pa je navedeno, da je »moralna vzgoja otrok pristojnost in dolžnost staršev, ne šole«. Pojasnil je, da bodo torej uveljavili »tisto, kar je ustavni pojem ideološko nevtralne šole«, pri čemer je kot cilj, ki ga zasledujejo, navedel »umik ideoloških vsebin iz vrtcev in šol, dvig ugleda učiteljskega poklica, spoštovanje učiteljske avtonomije in vrnitev učiteljske avtoritete«.

Ob tem je poudaril, da je jasno, da šolske reforme ni možno izvesti brez sodelovanja učiteljev, pedagogov, stroke. Tudi omenjeni strokovni svet je po njegovih zagotovilih sestavljen v tej smeri. »Protestirajo pa tisti, ki niso vključeni, so pa gradili sistem, ki daje slabe rezultate,« meni. Ob tem je priznal, da ni vse slabo, saj ti rezultati predstavljajo povprečje in treba je tisto, kar je boljše, vzeti kot merilo za to, da bo čim manj tega, kar je slabše.

Referendumi: vlada bo spoštovala zavezujoče odločitve volivcev

Asta Vrečko iz Levice je premierja vprašala, ali bo vlada spoštovala izide tako referendumov 11. oktobra kot tistih, ki bodo 6. decembra. Meni, da vlada upošteva voljo volivcev le takrat, ko ji to ustreza. Janša je poudaril, da je treba jasno razlikovati med naknadnim zakonodajnim referendumom, kjer ljudstvo odloči, ali naj zakon velja ali ne in ga je treba upoštevati, ter referendumom, na katerem se vlada z volivci posvetuje o nekem vprašanju.

»Na posvetovalnem referendumu glede rtv-prispevka 11. oktobra je približno polovica volivcev podprla eno rešitev, približno polovica pa drugo,« je spomnil. »Nismo dobili nekega odločilnega rezultata, mnenje glede rtv-prispevka je deljeno,« je opozoril. »Polovica volilnega telesa, ki ga zadeva zanima, misli, da nacionalna televizija, za katero se na leto porabi 160 milijonov evrov, ki ima več zaposlenih, kot ima Slovenska vojska vojakov, ne zasluži financiranja, ki bi bilo obvezno,« je povzel rezultat referenduma o rtv-prispevku. Takšen rezultat je bil po njegovih besedah kljub temu, da je »ta institucija nezakonito sodelovala v kampanji, ne da bi prijavila kampanjo«. Kot veliko vprašanje vidi, za koga je ta rezultat poraz. »Če za koga, je ta rezultat poraz za medijsko hišo,« je prepričan. Na očitke o trošenju denarja za toliko referendumov pa je odgovoril, da si je prejšnja koalicija privoščila tri posvetovalne referendume na dan evropskih volitev.

Davčna razbremenitev dela kot odgovor na konkurenčne izzive

Premier se je na pobudo Ive Dimic iz NSi, SLS in Fokus dotaknil še davčne razbremenitve dela. Ta je sicer vključena v razvojni zakon, ki ga sindikati trenutno blokirajo, je pa v Državni zbor prišel predlog opozicije, ki gre v podobno smer. O konkretnih številkah ni želel govoriti, saj je strateški svet za gospodarstvo na koncu priprave svojih predlogov za davčno reformo, na podlagi katerih bodo narejeni še strokovni izračuni.

V razvojnem zakonu je Janša opozoril na »neposredno povezavo pozitivnih učinkov razvojne kapice in višje splošne dohodninske olajšave, ker oboje razbremenjuje delo in prevelika obremenitev dela je ena od ključnih ovir za večjo konkurenčnost Slovenije«. Po njegovem nasprotniki zakona gradijo kampanjo proti kapici na socialne prispevke. A to je po njegovih besedah »zakon, ki bo omogočil tej generaciji, našim otrokom in vnukom, da bodo lahko postali bogati, ne pa, da bodo bogati samo tisti, ki so predlagali referendum«.

V Sloveniji ni vse delo enako obremenjeno, je dodal. Ker je nizko plačano delo po njegovih navedbah konkurenčno, v Slovenijo prihaja industrija, plače so nizke, dodana vrednost je relativno nizka in zaradi tega nas dohiteva Hrvaška. Čim gremo višje, že srednje plače, pa so obremenjene prekomerno, je opisal. »Tako razvojna kapica omogoča razvoj, višje plače in višjo blaginjo za vse. Da ustvarjamo neko okolje, kjer bo vedno več ljudi lahko bogatih, kjer bodo pošteno plačani,« je poudaril.

Janša je prepričan, da bodo volivci zakon podprli. Če bi že veljal, bi poleg davčne razbremenitve prinesel tudi možnost, da se za devet mesecev zniža davek na del energentov, kar pomeni 10-odstoten vpliv na ceno, je izpostavil. »Tisti, ki se pritožuje nad položnicami, mora znati povezati to ceno, ki jo plača za energijo, z nekim ukrepom, ki je blokiran. Imamo najmanj dva meseca zamude. Če bo zakon decembra uveljavljen, kar verjamem, da bo, bo veljal za naprej, ne pa za nazaj, in bodo ljudje spet iz žepa dajali denar, ki bi ga ne bilo treba,« je ocenil.

Energetski izzivi Evrope in napoved težke zime

Kot je spomnil, so o visokih cenah energentov govorili na nedavnem vrhu EU v Bruslju. »To je bila glavna tema, ker Evropa ni dosegla svojega cilja strateške avtonomije, kar je bil cilj zelenega prehoda, ne podnebno segrevanje, in ker je bila izločena jedrska energija, elektrifikacija pa je na začetku, ne na koncu. Če bi bila na začetku, teh težav ne bi imeli in potrebujemo še naslednjih 20 let,« je dejal. Letošnja zima bo po njegovih besedah težka in usmeritev je, da se porabi ves razpoložljiv manevrski prostor za to, da se cene energije stabilizirajo in da so čim nižje.

Več lokalne hrane v javnih zavodih

Na vprašanje poslanke Katje Kokot iz Resnice pa je pojasnil, da bo predlog novele zakona o hrani, ki je v javni obravnavi do 4. novembra, prinesel podlago za spremembo uredbe o zelenem javnem naročanju. Podlage za vpeljavo več lokalne in sezonske hrane v javnih zavodih bodo tako pripravljene v nekaj mesecih.

Kokotova je ocenila, da je stanje v kmetijstvu katastrofalno. Izpostavila je veliko znižanje števila kmetijskih gospodarstev in to, da se od kmetov zahteva bolj stroge standarde kot od javnih zavodov, ki živila kupujejo z javnim denarjem. Ena od pomoči kmetom, ki ob letošnjih naravnih nesrečah še niso prejeli denarne pomoči, bi bila po njenem predlogu lahko dodelitev beneficiranega staža in določitev posebne kategorije za prispevke in pokojninsko dobo, je dejala.

Kmetijstvo in prehranska varnost med prednostnimi nalogami

Janša je poudaril, da bi si morali vsi, od zakonodajalca do izvršilne in lokalne oblasti, prizadevati za to, da se domačih proizvajalcev na vseh področjih ne omejuje s strožjimi standardi, kot veljajo za tuje. Strinjal se je, da je zakonodaja pri zelenem naročanju bolj papeška od papeža in da je treba te razlike odpraviti.

»Koalicijska pogodba to vlado obvezuje, da se v razpise za javne ustanove vključi več lokalne hrane. To je naša zaveza, ki ji sledimo,« je povedal in dodal: »Cilj te vlade je, da postavlja interese naših ljudi na prvo mesto.«

Ob tem je omenil pogajanja v EU za naslednjo finančno perspektivo, za katero je Evropska komisija sprva predlagala občutno zmanjšanje sredstev za skupno kmetijsko politiko. Slovenija je bila ena od 17 držav, ki so temu nasprotovale, in zdaj imamo pogajalski okvir, ki je bistveno izboljšal tisti položaj, je dodal. Na nedavnem zasedanju je Slovenija po njegovih besedah vpeljala v to razpravo tudi strateški pomen prehranske varnosti, kar da podpira prepričljiva večina držav EU.