Dieta za upokojence in drobni tisk pokojninske novele

Slovenija | 19.09.2025, 13:56 s. Meta Potočnik

Poslanci so na včerajšnji izredni seji državnega zbora z 49 glasovi za in enim proti potrdili pokojninsko reformo. Vzdržalo se je 21 poslancev SDS, pet poslancev NSi, manjšinska poslanca in en samostojni poslanec. Novela viša starostno mejo za upokojitev in odmerni odstotek, daljša referenčno obdobje za pokojninsko osnovo in spreminja način usklajevanja pokojnin. Večina ukrepov, razen zimskega dodatka in formule za uskladitev, se bo začela uveljavljati leta 2028. Koalicija izpostavlja dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne, opozicija pa opozarja na slabšanje položaja upokojencev.

Vse manj zaposlenih na enega upokojenca

Zaradi več razlogov, tudi prenizke rodnosti, danes enega upokojenca podpira pet aktivno zaposlenih. Čez 30 let bodo samo še trije. Zato se mora delovna doba podaljšati, pravijo v koaliciji. Zahtevana upokojitvena starost se bo od leta 2028 zviševala za tri mesece letno. Od leta 2035 bo znašala za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Novela uvaja novo pravico, zimski dodatek, najprej 150 evrov že letos, do leta pa bo znašal 2030 270 evrov.

Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski: »Dejstvo je, da je danes starejših od 65 let, da je danes starejši od 65 let vsak peti prebivalec, čez 35 let pa bo starejši skoraj vsak tretji prebivalec. Zato vem, da je reforma nujna, saj le tako lahko zagotovimo pokojnine tudi prihodnjim generacijam, med katerimi bom tudi sama. Glavni cilj reforme je zagotoviti višje in pravičnejše pokojnine. Po novem bo pokojnina znašala približno 70 odstotkov povprečja plač v delovni dobi, kar se mi pa zdi zelo pravično, saj bo bolje odražalo dejansko plačane prispevke. Posebej pomembno pa je, da reforma ohranja načelo solidarnosti, saj bo za tiste z najnižjimi dohodki pomenila celo več kot deset odstotno zvišanje pokojnin. To pomeni več dostojanstva v starosti, kar si želim tudi sama, ko bom nekoč upokojenka. Pogoj 40 let delovne dobe ostaja pogoj za upokojitev. V mnogih državah se ta meja zvišuje, pri nas pa kljub postopnemu dvigu starostne meje ostaja ugodna. Reforma je tudi življenjska, saj omogoča znižanje starostne meje za tiste, ki so delali že zelo mladi, skrbeli za svoje otroke ali pa služili vojaški rok. Kot mama vidim posebno vrednost v tem, da se skrb za otroka prizna in ovrednoti.«

Opozicija opozarja na drobni tisk v noveli

Odmerni odstotek bo mogoče z delom po 40 letih še zvišati. Obenem se referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove z najboljših 24 let podaljšuje na 40 let, pri čemer se odšteje pet najslabših let. V opoziciji medtem opozarjajo na slabšanje položaja upokojencev. Poslanec NSi Aleksander Reberšek: »To ni pokojninska reforma, ampak je dieta za upokojence. Zakaj tako menim? Drobni tisk je tisto, kar je pomembno. Na eni strani se res dviguje odmerni odstotek, ampak na drugi strani pa je precej drobnega tiska. Najprej usklajevanje pokojnin. Pokojnine so se do zdaj usklajevale 60 procentov z rastjo plač, 40 procentov z rastjo inflacije. Po novem, sicer po prehodnem obdobju, pa bo, se bodo pokojnine usklajevale do 80 procentov inflacije in 20 procentov plač. Plače naraščajo hitreje kot inflacija, kar pomeni, da ste vi zdaj rast pokojnin vezali na inflacijo in pomeni, da bodo pokojnine naraščale počasneje kot bi sicer. Tukaj je drobni tisk. In zato smo tudi v Novi Sloveniji vložili amandma, da bi se pokojnine usklajevale tako kot do zdaj in da bi bil glavni faktor, da se pokojnine usklajujejo tako hitro kot se dvigujejo plače in ne na inflacijo, kot ste večinoma to vezali vi.«

Njegov kolega Janez Cigler Kralj pa je izpostavil razmerje med solidarnostjo in pravičnostjo: »Jaz mislim, da vi s to politično večino, ki jo imate, bi lahko bili bolj pogumni, bolj drzni. Predvsem pri iskanju možnosti, da se bolj močno postavi vloga drugega stebra v ta pokojninski sistem, ker pač zaradi demografije, tudi to ste točno spregovorili, minister, kako malo otrok se rodi, pod 17 tisoč otrok, najmanj v zgodovini, odkar se šteje oziroma spremlja število rojenih v Sloveniji, pač samo s prvim stebrom in s "pay as you go" sistemom ne bomo mogli več pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. Pravično zagotavljati dolgoročne vzdržnosti. In ta nepravičnost se kaže in se bo kazala žal tudi naprej, ker se pač seveda z nekaterimi solidarnostnimi mehanizmi zagotavlja zagotovljena pokojnina. Višajo se, kar je dobro, to pohvalim, da se višajo družinske, vdovske ...«

... ni pa elementa pravičnosti, še pravi Cigler Kralj, do tistih, ki so 40 let oddelali, izpolnili oba pogoja, dobili starostno pokojnino in so zdaj tik nad eno mejo, ki jo pa dosežejo tudi tisti, ki po solidarnostnem delu pridejo do malo nižjega zneska.

Večanje revščine pri starejših od 65 let

Po besedah poslanke SDS Karmen Furman se revščina veča prav pri starejših nad 65 let, ki imajo večkrat če 700 evro pokojnine gibljejo nekje okrog 700 evrov, vemo pa, da je prag tveganja revščine 981 evrov: »In da se sedaj navežem tudi na sliko upokojencev, namreč po podatkih danes že skoraj 60 procentov slovenskih upokojencev, torej več kot 300000 upokojenih državljanov prejema pokojnino nižjo od stopnje praga tveganja revščine. Naj spomnim tukaj na vašo koalicijsko zavezo, v kateri ste zapisali, da bo pokojnina, zagotovljena pokojnina za polnih 40 let za 10 procentov višja od praga tveganja revščine.«

In vprašala, kje so zdaj te obljube iz koalicijske pogodbe, saj je danes zagotovljena pokojnina 200 evrov nižja od praga tveganja revščine.