V ospredju Blejskega strateškega foruma varnost in pridnost Evropske unije

Svet 31. 08. 2026, 15:28 Andrej Šinko

Z nagovoroma zunanjega ministra Toneta Kajzerja in premierja Janeza Janše se je začel 21. Blejski strateški forum, ki letos poteka pod naslovom Moč soustvarjanja prihodnosti. Med gosti so slovaški predsednik ter premierji Madžarske, Hrvaške in Češke. V ospredju razprav pa je med drugim prihodnost Evrope v času globalne negotovosti.

V ospredju razprav letošnjega strateškega foruma so varnost Evrope, prihodnost Evropske unije, Zahodni Balkan, geopolitične razmere in prihodnost družbe. Prav zdaj premirji Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije Andrej Babiš, Peter Magyar, Andrej Plenković in Janez Janša razpravljajo na temo oblikovanja Evrope iz njenega centra.

Zbrane je uvodoma nagovoril Janša, ki je poudaril, da mir ni naravno stanje mednarodnih odnosov in se ga mora stalno zagotavljati, na kar nas opozarja vojna v Ukrajini, kjer se na silo poskušajo spremeniti meje. Če omenjeno ne bi imelo posledic, bi po besedah Janše, nasilje dobilo napačno sporočilo. Predsednik vlade je pojasnil, da je Unija leta kupovala poceni ruske energente, ob tem pa zanemarjala in podcenjevala tveganja. 

Janša je opozoril tudi na demografsko zimo in pojasnil, da ta prinaša številne izzive, od težav pri polnjenju državnih blagajn do pomanjkanja kadrov na številnih področjih. Za omenjeno sicer po njegovih besedah ne moremo iskati rešitev v nezakonitih migracijah.

Evropska unija mora ustrezno zavarovati meje, pri tem pa je ključno, da ostaja kredibilen partner. Na eni strani, ko gre za širitveni proces, na drugi pa tudi, ko gre za varnostna zavezništva kot je NATO. »Skupaj se ti štirje preizkusi – varnost, odpornost, demografska vitalnost in verodostojnost – zmanjšajo na eno vprašanje: Ali lahko Evropa danes svoje vire, raznolikost in zavezništva spremeni v moč za oblikovanje dogodkov, ali pa se bo prilagajala odločitvam, sprejetim drugje?«

Premier Janša je ob tem pojasnil, da se zmogljivost oblikovanja sprememb gradi postopoma, vendar trenutek za uporabo te moči pride nenadoma. »Takrat lahko mala država ugotovi, da njena velikost ne določa njene usode, in celina ugotovi, da upad ne definira njene prihodnosti. To je moč za oblikovanje prihodnosti – ne iluzija nadzora nad zgodovino, temveč volja, da jo oblikujemo.«

Kajzer: Za močno Evropo so nujne spremembe

Zbrane je nagovoril tudi zunanji minister Kajzer, ki je poudaril, da živimo v času velikih geopolitičnih pretresov, zaradi katerih se moramo soočati s svetom takšnim, kakršen je, hkrati pa ohranjati vizijo sveta, ki ga želimo ustvariti.

Pojasnil je, da je globalizacija prinesla gospodarski napredek in zmanjšala revščino, vendar prinesla tudi deindustrializacijo, migracijske pritiske ter vprašanja suverenosti. Zato po njegovih besedah Evropska unija kot mirovni projekt potrebuje prilagoditve novim razmeram, pri čemer ostajata ključni čez-atlantsko partnerstvo z ZDA ter večja evropska odgovornost za lastno varnost.

»Močna povezava med Evropo in Združenimi državami Amerike, ki ji pravim čezatlantska hrbtenica, ostaja nujna. Prav tako pa tudi prevzemanje večjega deleža odgovornosti za lastno obrambo. Prav tako si ni mogoče predstavljati prihodnosti evropskega gospodarstva in tehnologije brez cenjenih partnerjev v Aziji ali Latinski Ameriki,« je dejal Kajzer.

Ob tem pa dodal: »Vstopiti moramo v dialog in sodelovati z državami ter kulturami, ki ne delijo nujno naših vrednot glede človekove svobode, človekovih pravic, vloge države in vladavine prava. To ne pomeni odpovedovanja lastnim vrednotam. Nasprotno. Svetu ne obračamo hrbta. Preprosto moramo zmanjšati tveganja in se izogniti pretirani odvisnosti.«

Forum brez vodilnih predstavnikov institucij EU

Ob nekaterih premierjih in predsednik držav se foruma udeležujejo tudi drugi visoki gostje, med njimi ameriška podsekretarka za politične zadeve Allison Hooker. Zunanji minister Kajzer je z njo spregovoril o krepitvi dvostranskega sodelovanja in strateškega partnerstva, pa tudi o aktualnih zunanjepolitičnih in varnostnih izzivh.

Po srečanju je poudaril, da ZDA ostajajo ena najtesnejših prijateljic Slovenije ter ključna zaveznica in strateška partnerica. Nekaj bilateralnih srečanj je že opravil tudi premier Janša.

Na srečanju sicer ni voditeljev vodilnih evropskih držav, za razliko od preteklih let pa na srečanje tudi niso bili vabljeni najvišji predstavniki Evropske unije, temveč bodo v razpravah sodelovali le štirje komisarji.