Se splača zdaj kupiti kurilno olje?

Slovenija 18. 08. 2026, 13:10 Tanja Dominko

Potem ko so se cene naftnih derivatov prejšnji teden občutno znižale, so se z novim obračunskim obdobjem znova precej zvišale. Glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc pravi, da ga tokratna podražitev niti ni posebej presenetila.

Bolj nepričakovan je bil po njegovih besedah padec cen pred dobrim tednom dni, ko se je na trgih pojavil optimizem glede morebitne uresničitve dogovora med ZDA in Iranom. »Ta dvig cen niti ni tako presenetljiv. Bolj presenetljiv je bil predhodni padec cen pred dobrim tednom dni, ko je znova zavel optimizem, da bo sporazum med ZDA in Iranom dejansko implementiran,« je pojasnil Ivanc.

V zadnjih dneh se je po njegovih besedah pokazalo, da strani dogovor različno razlagata, razmere pa ostajajo negotove. Še vedno je otežen tudi prehod tankerjev skozi Hormuško ožino, kar vpliva na cene nafte in zemeljskega plina. »Dokler sta obe strani na svojih bregovih in dokler ne bosta zbližali svojih stališč, bomo zelo verjetno še vedno gledali cene nafte med 80 in 90 ameriškimi dolarji za sod,« ocenjuje Ivanc.

Trg se odzove že na posamezno izjavo

Razmere na naftnem trgu so trenutno zelo nestanovitne. Cene se lahko po Ivančevih besedah hitro spremenijo že zaradi izjav pomembnih političnih predstavnikov ali novih informacij o razmerah na Bližnjem vzhodu. »Trg cen surovin, sploh nafte, je v veliki meri pogojen tudi s psihologijo za posameznimi izjavami. Že posamezna izjava zelo pomembne osebe lahko pomembno vpliva na kratkoročno rast ali znižanje cene,« je poudaril.

Zato je po njegovih besedah kratkoročne premike cen zelo težko napovedovati. Na nekoliko daljši rok pa povprečne napovedi analitikov vendarle kažejo na postopno zniževanje cen. Analitiki naj bi v zadnjem letošnjem četrtletju pričakovali povprečno ceno nafte okoli 80 dolarjev za sod, v začetku prihodnjega leta pa okoli 77 dolarjev.

»Smer je nekako jasna – nižje cene nafte. Kratkoročno pa lahko, dokler ne bo dogovora, ki bi sprostil pretok nafte, zemeljskega plina in drugih surovin, še vedno gledamo povišane cene,« je dejal Ivanc.

Del trga se je medtem že prilagodil novim razmeram in našel druge poti do kupcev. Na cene pa lahko vplivajo tudi poškodbe nekaterih rafinerij in plinskih terminalov. »Dokler ta škoda ne bo odpravljena in obrati ne bodo mogli znova normalno delovati, bodo lahko cene nekoliko višje,« opozarja.

Nižje trošarine imajo tudi svojo ceno

Slovenska vlada za zdaj trošarin ni dodatno spreminjala. Do konca septembra velja tudi oprostitev plačila nekaterih dajatev za bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje. Manevrskega prostora za dodatno zniževanje trošarin pa po oceni Ivanca ni veliko.

Ob tem poudarja, da so cene goriv v Sloveniji še vedno primerljive s cenami v regiji. »Če pogledamo, kje so cene goriv v primerjavi z regijo, vidimo, da smo še vedno relativno konkurenčni in smo s tem lahko zadovoljni,« je dejal.

Po njegovem mnenju tudi ni smiselno, da bi Slovenija imela občutno nižje cene goriv od sosednjih držav. »Kot država, ki je pomemben tranzitni prostor, si ne moremo privoščiti nekega samostojnega otoka znotraj Evropske unije, kjer bi bile cene bistveno nižje. Cene morajo biti nekako primerljive s končnimi cenami v regiji,« meni Ivanc.

Če so trošarine nižje, je to pozitivno za gospodarstvo in cestni tovorni promet. Po drugi strani pa država na liter goriva zbere manj prihodkov. Zato bi bilo seveda dobro, da bi se cena nafte čim prej znižala in bi država lahko s postopnim dvigom trošarin to stanje nevtralizirala.

Nižje trošarine sicer pomenijo nižje stroške za prevozniški sektor, zlasti pri dizelskem gorivu, hkrati pa lahko zaradi ugodnejših cen naraste tudi prodaja goriv. Toda država po drugi strani zbere manj prihodkov na vsak prodani liter. »Če so trošarine nižje, je to pozitivno za gospodarstvo in cestni tovorni promet. Po drugi strani pa država na liter goriva zbere manj prihodkov. Zato bi bilo seveda dobro, da bi se cena nafte čim prej znižala in bi država lahko s postopnim dvigom trošarin to stanje nevtralizirala,« je pojasnil.

Po njegovem pričakovane nižje cene nafte v prihodnjih četrtletjih zato ne pomenijo nujno tudi enako velike pocenitve goriv za potrošnike. Del prostora bi namreč država lahko izkoristila za postopno prilagoditev trošarin.

Se splača zdaj kupiti kurilno olje?

Tistim, ki se še ogrevajo s kurilnim oljem in razmišljajo o nakupu zalog za zimo, Ivanc ne daje enoznačnega nasveta. Kratkoročne napovedi so po njegovih besedah preveč negotove. »Odločitev na podlagi ocen analitikov je zelo tvegana. To je odvisno tudi od posameznika, koliko zalog ima in kakšne so njegove potrebe,« pravi.

Čeprav povprečne napovedi kažejo na nižje cene nafte, opozarja, da se lahko zaradi prilagoditev trošarin končna cena goriv in kurilnega olja spremeni manj, kot bi pričakovali samo na podlagi gibanja cene surove nafte.

Pri ogrevanju je smer jasna: več elektrifikacije

Ob koncu pogovora se je Ivanc dotaknil tudi dolgoročnejšega vprašanja izbire vira ogrevanja. Enotnega odgovora ni, saj je najboljša rešitev odvisna od posamezne hiše, dostopa do energentov in stanja objekta.

Nekdo, ki ima lastno biomaso in ustrezno kurilno napravo, bo po njegovih besedah verjetno ostal pri tem viru. Drugod je lahko smiselna uporaba plina. Dolgoročna usmeritev pa je po njegovem mnenju jasna. »Smer elektrifikacije, torej tudi uporabe toplotnih črpalk za ogrevanje, je jasno zastavljena. To je tudi ekonomsko najbolj smiselno,« je poudaril.

Ob tem je opozoril, da toplotna črpalka ni enako primerna za vsak objekt. »Pri novih hišah, novogradnjah in dobro obnovljenih stavbah je toplotna črpalka bolj smiselna kot pri starih hišah, ki morda niso ustrezno toplotno izolirane.«

Negotovost na svetovnem energetskem trgu tako za zdaj ostaja. Dolgoročne napovedi sicer kažejo na postopno zniževanje cen nafte, toda dokler ne bo jasnejšega dogovora in bolj normalnega pretoka energentov skozi ključne prometne poti, lahko potrošniki pričakujejo, da bodo cene goriv še naprej precej nihale.