Volivcev se nikdar ne sme podcenjevati

Slovenija 12. 10. 2026, 10:59 Rok Mihevc

Referendumska nedelja je prinesla pomembno sporočilo politiki, volivci ne glasujejo nujno po političnih taborih, temveč znajo presojati tudi vsebino posameznih vprašanj. Tako rezultate četvorčka referendumov ocenjuje politični komentator Peter Gregorčič, ki opozarja, da se je vladajoča koalicija z dodatnimi posvetovalnimi referendumi ujela v lastno past.

Volivci so pokazali, da znajo razmišljati s svojo glavo

Volivci so pokazali, da znajo razmišljati s svojo glavo, je uvodoma povzel Gregorčič. »Najpomembnejše sporočilo je, da se volivcev nikdar in nikoli ne sme podcenjevati.«

Po njegovem mnenju je koalicija poskušala z dodatnimi tremi posvetovalnimi referendumi vplivati na izid ključnega zakonodajnega referenduma, vendar se ji načrt ni izšel. Rezultat, po katerem so volivci dve referendumski vprašanji podprli, dve pa zavrnili, po Gregorčičevem prepričanju kaže, da politična pripadnost ni edino merilo odločanja. »Če bi šlo zgolj za predalčkanje po političnih taborih, bi bil rezultat štirikrat za ali štirikrat proti. Volivci posamezna vprašanja pretehtajo in politika lahko njihovo podporo pridobi predvsem s prepričljivimi argumenti.«

Zmanjkalo je argumentov

Prav teh pa je po njegovi oceni zmanjkalo pri zakonodajnem referendumu o parlamentarni preiskavi. Gregorčič meni, da vladajoča stran ni znala zadovoljivo pojasniti, zakaj bi bilo treba odpraviti nekatere varovalke, ki jih je uvedla zakonodaja iz prejšnjega sklica državnega zbora. Ocenjuje tudi, da so proti noveli verjetno glasovali nekateri volivci, ki sicer podpirajo desnosredinske politične stranke. »Če ni argumentov, potem očitno volilno telo to presodi in glasuje drugače, ne glede na želje politike.«

Referendum o RTV Slovenija razkril globoko polarizacijo

Čeprav Gregorčič ocenjuje, da so volivci pokazali precejšnjo samostojnost pri odločanju, hkrati opozarja na še vedno močno politično razdeljenost slovenske družbe. Ta je bila po njegovem mnenju najizrazitejša pri referendumskem vprašanju o RTV prispevku, ki so ga številni razumeli predvsem skozi delitev na levico in desnico. »Rezultat je pokazal približno polovično razdeljenost volilnega telesa. Obenem so volivci z zavrnitvijo ukinitve prispevka vladajoči koaliciji poslali sporočilo, ki ga bo morala upoštevati.«

Gregorčič pa ne pričakuje, da bodo referendumski rezultati bistveno spremenili delovanje koalicije ali opozicije. Nasprotno, prepričan je, da polarizacija koristi obema stranema.

Med referendumskimi vprašanji je bila sicer posebej izrazita podpora pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom. Gregorčič v tem ne vidi nujno zahteve po temeljiti spremembi razumevanja socialne države. Meni, da gre predvsem za odnos Slovencev do dela in odgovornosti. Volivci so vprašanje po njegovem prepričanju v veliki meri razumeli kot nasprotovanje neupravičenemu izogibanju delu.

Se koaliciji obeta še en referendumski poraz?

Naš sogovornik je posebej opozoril na naslednji četvorček referendumov, predvsem na odločanje o interventnem zakonu, ki je po njegovih besedah povezan z usodo kar desetih zakonov, med njimi tudi davčnih. »Ne bo me presenetilo, če bo koalicija izgubila tudi referendum o interventnem zakonu.«

Ocenjuje, da se je vlada referendumskih postopkov lotila prehitro in nepremišljeno ter se tako znašla v položaju, ki bi lahko resno otežil uresničevanje njenih predvolilnih obljub.

Pri tem je izpostavil tudi pravno negotovost glede posledic morebitne zavrnitve zakona, povezanega z več zakonodajnimi področji. Če bi zavrnitev pomenila dolgotrajnejšo oviro za sprejemanje sprememb, bi lahko vlada po njegovih besedah prišla do polovice mandata brez ključnih rezultatov, ki jih je obljubila volivcem. Takšen razplet bi po njegovi oceni za koalicijo pomenil resno politično težavo.

Gregorčič je ob tem potegnil vzporednico s prejšnjo vlado Roberta Goloba, ki je prav tako razpisala več posvetovalnih referendumov ob evropskih volitvah. Po njegovem mnenju se tudi sedanja koalicija Janeza Janše ni naučila, da dodatna referendumska vprašanja ne zagotavljajo želenega političnega učinka.