Slovenski izseljenski duhovniki iz Evrope s škofom Jamnikom | (foto: Zvone Podvinski)
So slovenski izseljenski duhovniki v Evropi misijonarji?
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
Slovenske župnije po Evropi so pred pomembnimi odločitvami: kako ohraniti domove, duhovnike in glas Slovencev v tujini. Predsednik Zveze slovenskih duhovnikov in diakonov v Evropi Izidor Dori Pečovnik je v oddaji Slovencem po svetu in domovini poudaril, da je bilo nedavno srečanje v Strunjanu eno najpomembnejših v zadnjih letih, saj so prvič skupaj z izseljenskimi duhovniki za isto mizo sedli tudi predstavniki lastnikov slovenskih domov v Evropi.
Jesenska pastoralna konferenca slovenskih duhovnikov in stalnih diakonov, ki delujejo med slovenskimi rojaki po Evropi, je letos v Strunjanu odprla več pomembnih vprašanj za prihodnost slovenskih katoliških skupnosti v tujini.
Posebna pozornost je bila namenjena slovenskim domovom v Londonu, Stuttgartu in Bruslju, ki predstavljajo pomembna središča verskega, kulturnega in družabnega življenja naših rojakov. Po besedah Pečovnika je bilo doslej marsikaj nejasnega glede lastništva, upravljanja in dolgoročne prihodnosti teh nepremičnin, zato so bili udeleženci veseli pojasnil predstavnikov Ljubljanske nadškofije, ki ima pri skrbi za te objekte ključno vlogo.
Kot radi poudarjajo slovenski duhovniki v tujini, jih najbolje opiše ena sama beseda: misijonarji.
Srečanje je prineslo tudi optimizem glede nadaljnjega razvoja posameznih domov. Med njimi posebej izstopa slovenski dom v Londonu, kjer naj bi prizadevanja zadnjih let obrodila sadove ter odprla nove možnosti tako za pastoralno dejavnost kot za povezovanje Slovencev, ki živijo ali prihajajo v britansko prestolnico.
Bo Naša luč dobila tudi digitalno različico?
Pomembna tema pogovorov je bila tudi prihodnost revije Naša luč, ki letos praznuje 75 let delovanja. Revija ostaja ena ključnih povezav med slovenskimi izseljenci po svetu, vendar se tako kot številne druge publikacije sooča z izzivi financiranja in prehoda v digitalno dobo. Pečovnik ocenjuje, da tiskane izdaje še ni mogoče opustiti, saj jo bere veliko starejših Slovencev, ki težje uporabljajo digitalne medije. Hkrati pa je elektronska različica nujna za doseganje mlajših generacij in bralcev po vsem svetu. Pri iskanju rešitev veliko pomeni sodelovanje z družbo Družina, ki reviji stoji ob strani že danes.
Slovenski jezik je tisti, ki daje duhovni oskrbi posebno vrednost.
Ob organizacijskih in finančnih vprašanjih pa se je konferenca dotaknila tudi morda največjega izziva prihodnjih let: pomanjkanja duhovnikov za delo med Slovenci v tujini. Mnogi sedanji misijonarji so blizu upokojitvene starosti, zato se že zdaj postavlja vprašanje, kdo bo v prihodnje prevzel njihovo poslanstvo. Udeležence je nagovoril tudi škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci pristojen za pastoralo Slovencev po svetu. Zbrane je spodbudil k iskanju novih kandidatov za delo v slovenskih misijonih po Evropi.
Iskanje novih moči med duhovniki
Če naslednikov ne bo dovolj, obstaja nevarnost, da bi nekatere postojanke postopoma ugasnile. To bi močno prizadelo številne Slovence, ki že desetletja gradijo skupnosti v tujini in si želijo ohranjati vero, jezik ter kulturno identiteto v materinščini. Kot poudarja Pečovnik, je prav slovenski jezik tisti, ki daje duhovni oskrbi posebno vrednost. Vernik lahko bogoslužje spremlja tudi v tujem jeziku, vendar maternega jezika pri molitvi, pridigi in osebnem duhovnem spremljanju ni mogoče nadomestiti.
Kljub številnim izzivom je konferenco zaznamovalo tudi veliko upanja. Slovenski misijoni po Evropi ostajajo prostor srečevanja, povezanosti in ohranjanja korenin. Udeleženci so iz Strunjana odšli z jasnejšimi usmeritvami in skupnim prepričanjem, da je prihodnost teh skupnosti vredna vseh prizadevanj. Kot radi poudarjajo slovenski duhovniki v tujini, jih najbolje opiše ena sama beseda: misijonarji. In prav misijonski duh ostaja gonilna sila njihovega dela med rojaki po Evropi in svetu.
Škof Anton Jamnik je bil z duhovniki v sredo, na praznik Rožnovenske Matere Božje. Zadnji dan, v četrtek, pa so slovenski izseljenski duhovniki v strunjanski cerkvi somaševali s krajevnim škofom Petrom Štumpfom in upokojenim škofom Jurijem Bizjakom.
