Bo o dopustnosti referenduma o interventnem zakonu odločalo ustavno sodišče?

Slovenija 13. 05. 2026, 15:10 Andrej Šinko

Interventni zakon za razvoj Slovenije še naprej deli sindikate, delodajalce in politiko. Prvi so sprožili postopke za naknadni zakonodajni referendum, a v sredinskem trojčku, ki združuje Demokrate, Resni.co in skupno listo okoli NSi, ocenjujejo, da je ta ustavno nedopusten, saj posega na davčno področje. Temu pritrjujejo tudi nekateri pravni strokovnjaki. V gospodarskih združenjih so medtem sprejetje zakona še enkrat pozdravili in opozorili, da je ključen za razvoj države.

Postopke za naknadni zakonodajni referendum so napovedali v sindikatih. V njihovih prizadevanjih za zbiranje podpisov so jih podprli v strankah odhajajoče koalicije, Svobodi in Levici, danes pa se jim je pridružila še iniciativa Glas ljudstva.

Že odkar je predlog zakona v obravnavi njihovi predstavniki opozarjajo, da razgrajuje socialno državo in uničuje solidarnost. Zaradi tega so napovedali referendum, ki pa bi ga državni zbor zaradi davčnih določb in druge parlamentarne večine, ki se je ustvarila okoli SDS, lahko preprečil.

Je referendum o zakonu neustaven?

Profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Rajko Pirnat je glede tega jasen: »Ustava zelo jasno določa, da referendum o zakonih, ki urejajo davke, carine ali druge javne dajatve, ni dopusten. Ta zakon v veliki meri ureja davke. Torej, je zakon o davkih, tako glede prispevkov, pa tudi v delih, recimo, kjer ureja položaj s.p.-jev, ureja davčne obveznosti. V tem delu menim, da ni dopusten, kar seveda pomeni, da za cel zakon velja ta ustavna prepoved izvedbe referenduma.«

V primeru, da bi državni zbor ustavil referendum, se njegovi pobudniki nameravajo obrniti na ustavno sodišče. Pirnat pri tem pojasnjuje, da se bo v tem primeru zadevo poskušalo argumentirati s tem, da se z enim zakonom, ki so mu bile dodane davčne spremembe, posega na zelo različna področja, tudi takšna, kjer bi referendum bil dopusten.

In tako podkrepiti tezo da »to pomeni prehud poseg v ustavno zagotovljeno pravico do referenduma«. Pirnat sicer ocenjuje, da bi kljub temu morala veljati prepoved referenduma, v nadaljevanju pa bi bilo mogoče izpodbijati ustavnost posameznih delov, ki bi lahko bili predmet referenduma, a bi o tem sodišče moralo odločati v nekem drugem postopku.

Delodajalci in predlagatelji zakona poudarjajo njegov pomen za ljudi in gospodarstvo

Prvopodpisani pod zakon, poslanec NSi Janez Cigler Kralj je včeraj sicer dejal, da so sindikati z zbiranjem podpisov pokazali, da so zgolj še izpostava leve aktivistične politike, namesto da bi se borili za interese članstva. Saj so očitno proti nižjim davkom in nižjim cenam osnovnih živil, prav tako pa ne podpirajo ukrepov, ki bi pomagali mladim in šli v smeri ureditve zdravstva.

Podporo interventnemu zakonu so ponovile tudi delodajalske organizacije, ki so sporočile, da gre za odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države. Ob tem so izrazile upanje, da ne bo ovir pri uveljavitvi zakona in da ne bo zavajajočih trditev v zvezi z njim. Menijo namreč, da zakon prinaša ukrepe, ki razbremenjujejo ljudi in ponovno vzpostavljajo poslovno okolje za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.