Petra Stopar
Petra Stopar je novinarka Radia Ognjišče.
Papež Frančišek je prispel na obisk v severno italijansko mesto Verona. Dopoldne se je v baziliki svetega Zenona srečal z duhovniki in posvečenimi osebami. Nato je nagovoril otroke in mlade, v veronski areni pa je vodil pogovor na temo miru ter obiskal zapor Montorio.
V Sloveniji bi morali danes, 17. maja, obhajati narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, a ga je vlada pod vodstvom premierja Roberta Goloba lansko leto z odlokom odpravila. Ne glede na to so tudi letos štiri civilne iniciative – Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza in Združeni ob lipi sprave – na predvečer tega dne pripravile spominsko slovesnost na Trgu republike v Ljubljani. Osrednji govornik, zgodovinar dr. Mitja Ferenc, je dejal, da je vlada z ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja simbolno zanikala obstoj teh žrtev. To pa po njegovem odraža velik primanjkljaj v spoštovanju osnovnih civilizacijskih norm in nadaljevanje ideološkega ločevanja na naše in na tiste, ki si ne zaslužijo niti groba niti spomina.
Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bo v prihajajočem tednu na pobudo SDS obravnaval napoved Italije o prekinitvi schengenskega sporazuma s Slovenijo. Nekdanji generalni direktor policije dr. Anton Olaj pravi, da »nedvomno ta poteza Italije izkazuje nezaupanje v varnostno politiko Slovenije, kar je pričakovano glede na zaskrbljujoče številke odkritih ilegalcev v notranjosti države«.
Vlada je kot skrajni rok za zaključek postopkov za priznanje neodvisne, samostojne in suverene Palestine določila 13. junij letos. Do takrat lahko pričakujemo, da bo odločitev poslala v Državni zbor. Medtem ko premier Robert Golob meni, da postopek priznanja predstavlja vzvod pritiska za končanje spopadov v Gazi, prof. dr. Bogomil Ferfila potezo vlade vidi kot »v celoti zgrešeno«.
Praznik sv. Jožefa, delavca, ki ga danes obhajamo v Katoliški cerkvi, je prišel v liturgični koledar precej pozno, vpeljal ga je papež Pij XII., 1. maja 1955, predvsem zaradi prošenj, ki so v Rim prihajale iz socialno-krščanskega sveta in delavstva. Tako je sv. Jožef postal predvsem zavetnik delavcev.