Petra Stopar
Petra Stopar je novinarka Radia Ognjišče.
Dnevi po volitvah v Evropski parlament prinašajo vidne politične posledice. Potem ko sta zaradi volilnega neuspeha z mesta predsednika stranke SD in DL odstopila Igor Lukšič in Gregor Virant, je odgovornost za slab rezultat na volitvah prevzel tudi Pavel Gantar in odstopil z mesta predsednika Zaresa. Premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek pa bo pred državnozborskimi volitvami vse svoje moči usmerila v povezovanje leve sredine. Vzrok težav namreč vidi v preveliki razdrobljenosti glasov. Povezovanja pred volitvami si po pozitivnih izkušnjah na evropskih volitvah želijo tudi v SLS.
V včerajšnjem prvem krogu zgodovinskih predsedniških volitev v Ukrajini je zmago slavil proevropsko usmerjeni milijarder Petro Porošenko. Če bodo izidi vzporednih volitev, na katerih je prejel skoraj 56 odstotkov glasov, danes potrjeni, drugi krog ne bo potreben. Ukrajinci so se v želji po končanju večmesečne krize in nemirov volitev množično udeležili.
Slovenija je še padla na lestvici konkurenčnosti, predlog vlade, da bi lahko presežke, ki jih ustvarijo zavodi, prenesli v proračun, ni prišel skozi poslansko sito. Slovenci smo se izkazali z izdatno pomočjo za poplavljene v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem ter v Srbiji. Verniki pa smo v počastitev 24. maja kot praznika Marije, pomočnice kristjanov ta konec tedna poromali k Mariji Pomagaj na Brezje, kjer smo obhajali spomin slovenskih krščanskih korenin.
Slovenija je v naslednjih šestih letih upravičena do 3,2 milijarde evrov iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Po oceni Vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko bo večina teh sredstev namenjena za spodbujanje raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja. Služba bo tudi v tem času, ko vlada opravlja tekoče posle, sprejemala odločitve, ki so pomembne za aktivno črpanje evropskih sredstev in čim prejšnji začetek izvajanja programskega obdobja do leta 2020.
Državni zbor obravnava novelo zakona o izvrševanju proračuna, po kateri naj bi posredni uporabniki javnega denarja vrnili presežna sredstva v državni oz. občinski proračun. To je tudi eden od vladnih ukrepov za krpanje proračunske luknje, ki jo je prinesla razveljavitev zakona o davku na nepremičnine. Po oceni vlade namreč nekateri proračunski uporabniki razpolagajo s sredstvi, ki bistveno presegajo njihove potrebe.