Marta Jerebič
Marta Jerebič je novinarka informativnega programa Radia Ognjišče.
V Vatikanu se je danes začelo svetoletno romanje brezdomcev. Zbralo se jih je približno 6 tisoč, med njimi je tudi šest brezdomcev iz Slovenije, ki jih ob podpori Slovenske karitas spremljajo člani društva prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote. Dogodek bo potekal do nedelje, ko bo papež na Trgu svetega Petra zanje daroval sveto mašo. V avdienco pa jih je sprejel že danes in jih prosil odpuščanja.
V jubileju usmiljenja obhajamo še en drug jubilej – 1700-letnico rojstva sv. Martina Turskega, ki goduje danes. Čeprav ga povezujemo predvsem z zorenjem mladega vina in martinovanjem, pa izročilo o tem, kako je presekal svoj vojaški plašč in polovico dal prezeblemu beraču, pričuje o njegovem usmiljenju, dejavni ljubezni. K temu kliče tudi današnje ljudi. V Evropi se ob 1700-letnici njegovega rojstva vrstijo številne prireditve, ki na ta ali oni način slavijo tega dobrotnika. Temu so se pridružili tudi v slovenskem Kulturnem centru sv. Martina Turskega. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je včeraj popoldne v cerkvi sv. Martina na Šmartnem Pohorju daroval sveto mašo, ob sklepu je nekaj besed povedal tudi p. Edvard Kovač. Sledila je kulturna prireditev na Bistriškem gradu, kjer so odprli razstavo o sv. Martinu.
Ali je papež Frančišek poslal čestitko Trumpu, ni znano, saj je Vatikan ni objavil. Doslej smo lahko slišali le komentar vatikanskega državnega tajnika, kardinala Pietra Parolina, ki je na novinarska vprašanja odgovarjal ob robu nekega drugega dogodka. Je pa papež o tem govoril v intervjuju za italijanski časopis La Repubblica, ki je bil sicer opravljen že dan pred ameriškimi volitvami. Frančišek je poudaril, da ne daje sodb o osebah in politikih. Zanima ga le trpljenje, ki ga njihovo delovanje povzroča revnim in odrinjenim. V pogovoru opozarja tudi, da je treba podirati zidove, ki ločujejo.
V Rimu so včeraj predstavili knjigo, v kateri so zbrani nagovori in pridige nadškofa Jorgeja Maria Bergoglia, ki jih je izrekel v Buenos Airesu med letoma 1999 in 2013, torej do izvolitve za papeža. Delo je uredil direktor jezuitske revije Civilta' Cattolica, p. Antonio Spadaro, ki je s Frančiškom za to priložnost opravil tudi intervju o pridigah. Sveti oče je priznal, da se pravzaprav ne spominja svojih preteklih pridig. Zanj je nagovor med mašo nekaj, kar sodi v tisti konkretni položaj trenutka in ga je potem mogoče pozabiti. Ni nekaj, česar bi se pridigar moral spominjati. Že med šolanjem pa je čutil odpor pred popisanim papirjem pri pridigi, zato je prepričan, da ne sme med pridigarja in ljudstvo priti ničesar. Niti list papirja. Njegov učitelj ga je vprašal, čemu je tako zelo proti pripravljeni pridigi in je odgovoril: 'Če berem, ne morem videti oči ljudi.' Tega se drži vse od svojega mašniškega posvečenja.
Trumpu je Belo hišo uspelo osvojiti tudi s pomočjo krščanskih volivcev. Glede na raziskave so zanj večinsko volili belopolti protestanti, belopolti katoličani in mormoni. Javnomnenjske ankete, ki so napovedovale, da bo Clintonova zmagala s pomočjo katoliških volivcev, so se izkazale bolj za željo kot točne. Katoliški spletni portal Crux (Kraks) navaja, da je za Trumpa glasovalo 52 odstotkov katoličanov, 45 odstotkov pa za Clintonovo. Izid glasovanja je pokazal na jasno politično sporočilo – vernih ljudi ne gre zanemarjati, podcenjevati ali jemati za samoumevne. Mnogi verniki so stališča Clintonove do vere in vernikov ter temah povezanih z naukom videli kot resno grožnjo.