Sonce veselja nam v srcih žari, rešitev gradimo za vse ljudi

| 18.12.2009, 13:55

Tako so naslovili adventno akcijo v Misijonskem središču Slovenije, v kateri so otroci zbirali darove za revne otroke. Več o dogajanju v misijonskih deželah boste slišali v oddaji Misijonska obzorja, ki je stalnica sobotnih večerov - začne se ob 21.15. Med drugim bomo prebrali pismo misijonarja Franca Zajtla, ki deluje v Egiptu.

Molivke in molivci bodo ta teden molili za misijonarja Tomaža Mavriča, ki deluje v Kijevu. Tudi njega je poklical in poslal Gospodar žetve na širna polja, kjer se vsak dan srečuje z 'v nebo' vpijočo revščino. Že kot otrok si je želel postati duhovnik misijonar. Toda takrat je sanjal o svojem misijonarskem delu nekje v Afriki ali v Južni ali Srednji Ameriki. Božja volja je bila drugačna. Leta 1997 ga je Gospodar žetve poklical v Sibirijo, v mesto Nižnji Tagil. Tomaž pravi, da je bilo njegovo poslanstvo na Uralu predvsem navzočnost, biti tam za ljudi. Takole pravi sam:

»Tam je bilo kar nekaj katoličanov, ki smo jih skušali povezati med seboj. Naša hiša je imela 'odprta vrata', tako da smo lahko bili na razpolago vsem, ne glede na veroizpoved ali narodnost. Odkrivali smo potrebe ljudi in začeli razvijati delo z ubogimi. Leta 2000 so v Nižnji Tagil prišle štiri sestre usmiljenke iz Slovaške, ki intenzivno delajo z ubogimi, bolnimi, z otroki …Že sama prisotnost ljudem pomeni veliko, naše poslanstvo in materialna pomoč pa mnogim otrokom ter nepreskrbljenim družinam lajša življenje.«

V Ukrajini se poleg brezdomstva soočajo tudi z drugimi problemi: alkoholom, drogami, aidsom, tuberkulozo, brezposelnostjo, velikim številom splavov … »Ukrajina je po številu splavov med prvimi na svetu. Temu problemu bi bilo treba nameniti več pozornosti in nosečnicam nuditi potrebno pomoč,« opozarja Tomaž Marvič, ki smo ga gostili v oddaji Pogovor o. Prisluhnite posnetku.

Ko bomo v teh zadnjih dneh adventa hiteli sveti noči naproti, kar Marijo vprašajmo, kaj bi ona storila na našem mestu, kaj bi ona odstranila ali prestavila, kaj bi ona dodala, s čim bi ona na našem mestu osrečila Jezusa. Cilj naše adventne poti, vrhunec našega veselja, polnost doživetja notranjega miru bomo gotovo kronali s polnočnico. Vsa naša adventna pot bo takrat zasijala v Božji milosti, naše jaslice bodo postale navzočnost Boga med nami. Zopet bomo družina Božjih otrok in bratov med seboj.

V misijonskih deželah naši misijonarji neprestano, dan za dnem leto za letom, vodijo ljudi iz njihovih bornih koč in zaraščenih samot na betlehemske poljane. S svojim delom in besedo, z molitvijo in mašno daritvijo jim prižigajo svečko upanja, da je tudi zanje nov dan. Z vsakdanjo požrtvovalnostjo, garanjem in sodelovanje z njimi, jim dajejo pogum, da upajo sami storiti to, kar lahko prinaša sadove. Tej drugi lučki dodajajo tretjo, ki jih povezuje v veselju, da postajajo bratje, da niso pozabljeni, da so po svetu ljudje, ki jih imajo radi in da jih tudi Bog ljubi. Uspehi tega spoznanja jim vračajo nasmeh na obraz. Misijonarji pa jim podarjajo tudi četrto luč – Marijin zgled in njeno priprošnjo. Tako upajo tudi oni slediti navdihom Svetega Duha in izpolniti svoje poslanstvo.

Ob vseh lučeh, od besede resnice, preko daritve življenja, veselja ob uspehih in pogumnem lastnem »zgodi se« - tudi tam doživljajo, da se njihova temna noč spreminja v sveto noč. Bog želi tudi njim biti blizu, tudi njim želi podariti polnost življenja v veselju in miru.

Ob obisku našega misijonarja Pedra Opeke smo v njegovih očeh zrli tamkajšnje vesele jaslice. V njegovih besedah smo zagledali tamkajšnji skromen, a srečen Betlehem. Hvala Bogu, vaš advent je bil tudi v tem, da ste poskrbeli za kar veliko skodelic riža za lačne otroke. Tudi vaši otroci so se ves advent trudili, da bi v akciji »otroci za otroke« tem revežem tam daleč po svetu pripravili doživetje Božje bližine. Ko bodo svoj dar prinašali v cerkev k jaslicam, bodo ponosni, da so uresničili letošnje geslo: »Sonce veselja nam v srcih žari, rešitev gradimo za vse ljudi.«

Takoj po božiču pa bodo spet ravno otroci v skupinah kolednikov pohiteli od hiše do hiše, prinašali veselje in blagoslov ter pogumno zbirali darove prav za naše misijonarje. Tu se bo pokazalo, kako smo sami doživeli Božjo bližino in kako jo želimo s svojim veseljem približati tudi drugim. Naj bodo pogumni, ko bodo sporočali: »Mladim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo vsi.«