Pogovor o: Ko se umakneš, da nekaj novega zraste... #video

Kmetijstvo 14. 10. 2026, 23:19 Robert Božič

Ponavadi na prevzem kmetije ali družinskega podjetja gledamo s strani mladega prevzemnika. Če gre pri tem prenosu vse po sreči, če smo priča uspešnim novim korakom kmetije ali družinskega podjetja, mlade moči na temelju močnih korenin poženejo in tega se ne da spregledati. A dobro je, da smo pozorni tudi na drugo stran te zgodbe, na enega ključnih in najbolj čustvenih mejnikov v življenju vsakega kmeta ali podjetnika – predajo družinskega posestva ali podjetja naslednji generaciji.

V tokratni oddaji Pogovor o smo storili prav to, saj ste lahko prisluhnili okrogli mizi »Ko se umakneš, da nekaj zraste«, ki smo jo v okviru letošnjega 25. Festivala za tretje življenjsko obdobje, pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in ob sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo pripravili v Cankarjevem domu.

Ob pogledu na zanimivo, lepo in spodbudno zgodbo družinske kmetije Jakopič iz Dobrepolja, smo želeli opozoriti na korenine, ki so temelj temu razvoju in smo na prenos kmetije pogledali predvsem skozi oči prenosnika, v tem primeru očeta Antona in seveda tudi skozi oči mladega prevzemnika Janeza.

O tem, kako probleme kmetij vsakodnevno rešujejo v pravni službi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je spegovorila pravnica Janja Virant, kako lahko pomaga Kmetijsko gozdarska zbornica s svojimi strokovnjaki je predstavil dr. Jože Podgoršek, sodeloval pa je tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki smo ga prosili, naj predstavi načrte na tem področju.

Pogovor za družinsko mizo je temelj uspešnega prenosa

Pravnica Janja Virant iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je poudarila, da se vsak uspešen prenos začne z odprtim in iskrenim pogovorom znotraj družine.

»Če razmišljamo, kaj je jedro in bistvo prenosa kmetije, je to zagotovo pogovor za družinsko mizo, ko se vsi usedejo, odprejo vsa vprašanja in skrbi ter poskušajo na te dileme odgovoriti, še preden se začnejo pravni postopki.«

Med pomembnejšimi vprašanji so socialni in finančni položaj prenosnika (še posebej v obdobju do predčasne ali starostne upokojitve), zagotavljanje stanovanjske pravice, dosmrtno preživljanje ter jasen dogovor o uporabi prostorov in strojev. Enako pomembno je pravočasno vključiti ostale sorojence ter doseči soglasje, da ne prihaja do kasnejših dednih sporov ali občutkov nepravičnosti.

Janja Virant je tudi razložila, zakaj je pomembno biti prteviden še posebej na pravnem področju pri odločitvi za ustrezne pogodbe (npr. izročilno pogodbo) ter paziti na izpolnjevanje pogojev javnih razpisov in davčne vidike prenosa.

Pogled prenosnika: Izkušnja in modrost očeta Antona Jakopiča

Anton Jakopič je spregovoril o svojem pogledu na prenos kmetije. Kot je poudaril, je že ob svojem prevzemu kmetije vedel, da jo bo nekoč treba predati naprej mlajšim silam. Ko se mu je rodil peti otrok, sin Janez, je začutil, da bi bil prav on lahko naslednik.

Oče Anton je izpostavil nekaj ključnih vidikov svoje izkušnje. Že od malega je v družini veljalo, da bo kmetijo v celoti prevzel eden od otrok, kar je preprečilo kasnejša nesoglasja med brati in sestrami.

Ko se je sin Janez pri 25 letih poročil in po nekaj letih izrazil željo po gradnji novega hleva, ni okleval. Na mladega prevzemnika so prepisali celotno premoženje, brez pridržanja lastnine, sorojenci pa so se v korist brata odpovedali svojim deležem.

»Jaz nisem imel dilem s tem, da moram do zadnjega, dokler bom migal, biti lastnik, in sem bil vesel, da je sin pripravljen prevzeti. Včasih imaš neke ideje, ki so morda malo zastarele, vendar je treba zmeraj pustiti mladim, da svoje ideje razvijejo in delajo naprej.«

Anton Jakopič je tudi povedal, da po podpisu pogodbe ni bilo nič posebnega, saj se je zavedal , da morajo mladi razvijati svoje ideje in delati tudi drugače, kot se je delalo včasih.

Čeprav sta z ženo desetletja fizično garala od jutra do večera in je on poleg tega hodil še v službo, priznava, da sodobno kmetovanje zahteva drugačne tehnologije in pristope, v katere se starejši ne smejo pretirano vmešavati.

Pogled prevzemnika: Odgovornost in jasna vizija

Sin Janez Jakopič je po zaključenem studiju živinoreje in poroki prevzel kmetijo.

V pogovoru je posebej opozoril na pomen prevzema polne odgovornosti, in zavedanja, da mora kot gospodar sprejemati tudi težke odločitve in zanje v celoti odgovarjati.

»Če vam to delo odgovarja in se s tem načinom življenja poistovetite, potem je treba iti v to na polno. Če hočeš od kmetije živeti, moraš imeti določen ekonomski obseg in jasen poslovni model, ne pa imeti kmetije le kot hobi, ker so ti jo dali starši.«

Po nejgovem je nujna jasna poslovna vizija. Mladim, ki razmišljajo o prevzemu, svetuje, naj se kmetovanja lotijo »na polno«. Za preživetje kmetije je namreč nujno dosegati ustrezen ekonomski obseg – bodisi s povečanjem pridelave, bodisi z ustvarjanjem visoke dodane vrednosti in neposrednim stikom s kupci.

Svoje otroke skupaj z ženo vključujeta v vsakodnevna opravila na varen ter spontan način. Zaveda se, da otroci vpijajo družinsko vzdušje, zato poudarja, da mora doma prevladovati optimizem.

Dr. Jože Podgoršek o sistemski podpori in pomenu vzgoje

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek je v pogovoru opozoril na tri ključna dejstva:

Ugodna družinska dinamika je temelj za uspešen prenos na mladi rod. Noben finančni ukrep ali državni razpis ne more sam po sebi ustvariti mladega kmeta, če ta vrednota ni bila privzgojena v družini. Kmetovanje ni le poklic ali služba, temveč celovit način življenja.

Terenski svetovalci in svetovalci specialisti so kmetijam na voljo ne le pri pravnih in administrativnih vprašanjih ter pisanju vlog, temveč tudi pri strokovnem in razvojnem razmisleku o bodoči ekonomiki kmetije.

Za ohranitev mladih na podeželju mora država zagotoviti pogoje za stabilen dohodek, zmanjšati administrativna bremena ter dvigniti ugled kmečkega poklica v celotni družbi, še posebej na hribovskih in gorskih območjih, kjer kmetje opravljajo tudi neprecenljivo nalogo ohranjanja krajine.

»Brez družine ni ukrepov, ki bi lahko naredili mlade prevzemnike. Prevzem kmetije pomeni, da si prevzel nek življenjski stil, poslanstvo – to ni zgolj služba, in če tega ne vzgojimo doma, ni ukrepa, ki bi nekoga prepričal v to.«

Minister Janez Cigler Kralj o viziji in ukrepih

Na okrogli mizi je sodeloval tudi kmetijski minister Janez Cigler Kralj, ki je izrazil veliko spoštovanje do zgleda družine Jakopič, predstavil pa je tudi usmeritve kmetijske politike za podporo družinskim kmetijam.

Po njegovem prepričanju so družinske kmetije hrbtenica slovenskega podeželja in demografske stabilnosti. Ministrstvo bo v novem strateškem načrtu prednostno podpiralo kmetije, ki ustvarjajo delovna mesta in kjer je vsaj eden od članov socialno zavarovan iz kmetijske dejavnosti.

Napovedal je poenostavitve pri obračunavanju davkov (pavšal) ter izplačila določenih ukrepov (kot je blaženje draginje mineralnih gnojil in goriva) brez odvečnega oddajanja vlog. Po vzoru nekaterih tujih držav (npr. Avstrije) je izpostavil potrebo po medresorskem iskanju virov za zagotovitev ustrezne rente ali socialne varnosti za prenosnike kmetij, s čimer bi zmanjšali strah starejše generacije pred finančno negotovostjo po predaji premoženja, še posebej če niso še dosegli pogojev za upokojitev.

Minister Janez Cigler Kralj je še dodal, da je treba presekati nekonstruktivne konflikte ter kmetu vrniti ponos in družbeno spoštovanje, saj je pridelava hrane neposredno povezana tudi z nacionalno varnostjo in stabilnostjo.

»Biti kmet mora biti dostojanstvo in ponos. Vsi ljudje bi morali reči, da je kmet gospod, ter dvigovati klobuk pred tistimi, ki nam pridelujejo hrano, država pa mora ustvariti okolje, v katerem bodo mladi videli perspektivo tudi za svoje zasebno življenje.«