Faris Kočan | (foto: homopolitikus.si)
Pred vrhom EU: Energetska kriza, usoda proračuna in nova realnost širitve
Novice | Urh Sušnik
Pred prihajajočim vrhom Evropske unije ostaja odprtih več ključnih vprašanj o prihodnji usmeritvi Unije. O energetski draginji, razpravah o večletnem proračunu in možnostih novih kandidatk za vstop v EU smo se pogovarjali s profesorjem s Fakultete za družbene vede, dr. Farisom Kočanom.
Energetska kriza in omejen manevrski prostor Unije
Cene plina so od februarja zrasle za približno 140 odstotkov, cene dizla pa za več kot pol. Razmere dodatno zaostrujejo napetosti na Bližnjem vzhodu in ločeni dogovori med ZDA in Rusijo, kar zmanjšuje manevrski prostor Bruslja.
Kočan je poudaril, se mora EU osredotočiti na tri ključna področja:
- Sprostitev naftnih rezerv: Poleg že dogovorjenih 100 milijonov sodov v okviru skupine G7 predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predlaga sprostitev dodatnih 50 milijonov sodov surove nafte in dizla.
- Ciljana pomoč: Namesto splošnega subvencioniranja Komisija zagovarja energetske bone ter neposredno pomoč najbolj prizadetim gospodinjstvom in podjetjem.
- Strateške rafinerijske zmogljivosti: Zaradi potreb obrambne industrije in energetske varnosti bo Unija morala zagnati strateški dialog o krepitvi delovanja evropskih rafinerij.
Proračun 2028–2034: Kohezija v zameno za obrambna vlaganja
Pogajanja o novem večletnem finančnem okviru prinašajo opazna razhajanja med dvema skupinama držav: Tako imenovane varčne države (neto plačnice): Na čelu z Nemčijo, Francijo in skandinavskimi državami si prizadevajo za znižanje proračuna (Irska predlaga znižanje za vsaj 8 odstotkov) ter večji poudarek na konkurenčnosti in obrambi.
Prijateljice kohezije: Srednje- in vzhodnoevropske ter baltske države vztrajajo pri ohranitvi kohezijskih sredstev za zmanjševanje razvojnih razlik.
Dr. Kočan je ocenil, da bo kompromis verjetno temeljil na dogovoru: neto plačnice bodo ohranile kohezijska sredstva v ustreznem obsegu, če bodo kohezijske države, med katerimi je tudi Slovenija, pripravljene več vlagati v skupne obrambno-varnostne zmogljivosti Unije.
Širitev EU: Črna gora najbližje, za ostale sledi fazno pridruževanje
Širitvena politika EU se po letih zastoja sooča z geopolitičnimi pritiski za ponoven zagon. Po oceni dr. Kočana je polnopravnemu članstvu v bližnji prihodnosti najbližje Črna gora. Kot majhna država z okoli 600.000 prebivalci, že uvedeno valuto evro in dostopom do morja predstavlja manjše absorpcijsko breme za EU. Črna gora je prav tako izkazala pripravljenost na kompromise glede odločanja in komisarskega mesta.
Za ostale kandidatke, kot so Ukrajina, Moldavija ter države Zahodnega Balkana, pa je vstop v EU v kratkem manj realen. Zaradi notranjih reformnih izzivov in strahu pred vplivom vstopa tako velikih držav na evropski proračun se Unija usmerja proti modelu faznega pridruževanja ali pridruženega članstva. To državam omogoča dostop do enotnega evropskega trga in gospodarske ugodnosti, medtem ko polne politične pravice odločanja ostajajo vezane na prihodnje reforme.
