RTV Slovenija je v nepravih rokah

Politika 06. 10. 2026, 09:48 Mateja Subotičanec

RTV Slovenija je po oceni dolgoletnega sodelavca javnega zavoda mag. Mateja Venierja v nepravih rokah, vendar ukinitev obveznega prispevka sama po sebi še ne bi rešila težav. Nasprotno, brez vnaprej določenega načina financiranja bi lahko ogrozila kulturne vsebine, ki jih v Sloveniji ne ustvarja nihče drug.

Matej Venier je RTV Slovenija posvetil 41 let poklicnega dela. Začel je kot violinist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, nato je vodil glasbeno produkcijo, urejal resno glasbo na programu Ars in dva mandata opravljal naloge odgovornega urednika tega programa.

V pogovoru za Radio Ognjišče je opozoril, da javnost RTV Slovenija pogosto enači zgolj s Televizijo Slovenija, to pa z najbolj aktivističnim delom njenega novinarskega kolektiva.

»To je samo tisti košček ledene gore, ki gleda iz morja. Vse drugo je nekaj čisto drugega in nima tega političnega predznaka,« je poudaril. Po njegovem mnenju bi morala RTV Slovenija delovati kot ena največjih in najpomembnejših kulturnih ustanov v državi.

Vodstvo brez potrebne pluralnosti

Venier je kritičen do sedanjega načina upravljanja javnega zavoda. Ocenjuje, da je prejšnja oblast po spremembi zakona postavila precej enoznačen in premalo pluralen svet, v katerem ni prave razprave, ki bi lahko vodila do kakovostnejših odločitev.

Kot nefunkcionalno vidi tudi štiričlansko upravo. »Štirje ljudje se težje dogovorijo kot eden sam,« je dejal in dodal, da vodstvu ni uspelo zagotoviti niti potrebne finančne podpore. Zavodu zato po njegovih besedah »teče voda v grlo«, posledice pa so najbolj vidne pri vsebinah, ki niso politične, vendar imajo za slovensko kulturo izjemen pomen.

Radijske igre, orkestri in arhiv ne smejo postati žrtve

Med ključnimi nalogami RTV Slovenija je Venier izpostavil delovanje Simfoničnega orkestra in Big Banda, snemanje slovenske resne in simfonične glasbe, literarni program ter ustvarjanje radijskih iger.

Opozoril je, da kulturna produkcija že desetletje ali dve stagnira. Medtem ko naj bi BBC na leto pripravil približno 190 radijskih iger, Radio Slovenija zaradi pomanjkanja denarja vse pogosteje posega po arhivskih posnetkih in ponovitvah.

Posebej je poudaril pomen radijske igre, ki je po njegovih besedah eden bistvenih prostorov razvoja slovenščine v dramskem mediju. Prav tako je pomembno ohraniti televizijske ekipe, usposobljene za snemanje simfoničnih koncertov, opernih in gledaliških predstav. »Če tega ne bo več, tega ne bo počel nihče drug,« je opozoril.

Večina zaposlenih je talec informativnega programa

Venier zavrača posplošene napade na zaposlene na RTV Slovenija, češ da ne delajo, da jih je preveč ali da so vsi del ideološkega problema. Takšno ustvarjanje prezira do omejene skupine ljudi je označil za nedostojno.

Po njegovem večinski del javnega zavoda – kulturni, razvedrilni, športni, glasbeni, igrani, regionalni, dokumentarni, verski in manjšinski programi, orkestri, zbor, arhiv, multimedijski center in tehnične službe – postaja talec politično in ideološko enostranskega informativnega programa.

Ob tem je poudaril, da zaposleni niso nujno ideološko »zaplankani«, temveč so tako vodeni. Novinarski kolektiv je po njegovi oceni večinoma dobro izobražen in profesionalen, manjkata pa mu večja uravnoteženost in premišljenost pri obravnavi političnih tem.

Potrebna sta drugačna klima in zgled

Rešitev Venier vidi v pluralnem svetu RTV Slovenija ter premišljenem in spoštljivem vodenju. Prepričan je, da množična odpuščanja niso prava pot, saj številni zaposleni trdo delajo in svoje delo opravljajo iz iskrenega prepričanja.

Ustvariti bi bilo treba drugačno notranjo klimo, predvsem z zgledom in pozitivnim pristopom. Obstoječo visoko strokovno raven bi bilo treba ohraniti, politične in ideološke ostrine pa ublažiti, da bi lahko informativni program deloval bolj po zgledu BBC-ja.

Kaj se bo zgodilo po morebitni ukinitvi prispevka?

Venier se boji, da je referendumsko vprašanje o ukinitvi obveznega RTV-prispevka premalo premišljeno. Javnosti po njegovih besedah ni bilo pojasnjeno, kako bi po njegovi ukinitvi financirali kulturni del zavoda. »Že zdaj bi morali vedeti, kaj bo potem še financirano od kulturnega pogona RTV, na kakšen način in kako,« je opozoril.

Zanj zato osrednje vprašanje ni le, kdo bo vodil javni zavod in kakšen bo njegov informativni program, temveč predvsem, ali bo Slovenija tudi v prihodnje imela kakovostno produkcijo radijskih iger, glasbe, literature, koncertov, gledaliških in drugih umetniških vsebin.

Ukinitev prispevka brez jasnega odgovora na ta vprašanja bi bila po njegovi oceni nevaren preskok, katerega posledice bi lahko bile nepopravljive.