Kaj je znano o izbruhu »pljučne kuge« v Rusiji?

Novice 05. 10. 2026, 22:13 Robert Božič

Tuje tiskovne agencije poročajo, da je v petek zaradi pljučne kuge umrla raziskovalka Darja Šipilova, 28-letna laboratorijska tehnica na Inštitutu za boj proti nalezljivim boleznim v mestu Šelehov v Sibiriji. Rospotrebnadzor, ruska agencija, ki se je zadolžena za področje nalezljivih bolezni zanika to hudo bolezen in trdi, da so pri zaposleni diagnosticirali »pljučnico neznanega izvora« in da so zaradi njene bolezni odredili posebne ukrepe.

»V vzorcih, odvzetih pri pacientki, niso našli mikroorganizmov, povezanih z njenim poklicem,« poročanje ruske tiskovne agencije Interfax danes povzema STA in dodaja, da je
tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, danes novinarjem dejal, naj se »raje zanašajo na uradne izjave Rospotrebnadzora, kot govorice in špekulacije«.

Ruske oblasti zanikajo nesrečo in pojav bolezni

Po uradnih navedbah ruskih oblasti je preiskava pokazala, da v laboratoriju inštituta ni bilo nesreče in da je »higiensko-zdravstveno stanje v regiji Irkutsk, zlasti v mestih Irkutsk in Šelehov, stabilno.«

CNN, ki se sklicuje na lokalne medije, pa danes poroča, da so oblasti v regiji Irkutsk odredile karanteno za najmanj 200 ljudi, s katerimi je 28-letnica morda prišla v stik in da je vodja agencije Rospotrebnadzor Anna Popova že v petek odpotovala v Irkutsk, na izredni sestanek regionalne protiepidemične komisije in koordinacijo ukrepov, kar je potrdil tudi tamkajšnji guverner Igor Kobzev.

Bela hiša pozorno spremlja razmere

Novice o sumu pojava pljučne kuge v Rusiji in s tem povezanih karantenskih ukrepih je v Beli hiši, pred odhodom na obisk na Islandiji, komentiral državni sekretar Marco Rubio. Dejal je, da so potovanja med ZDA in Rusijo zelo omejena, zato trenutno ne vidijo nobenega razloga za skrb, vendar pozorno spremljajo razmere.

»Ni nezaslišano, da patogeni uidejo iz laboratorijev, vendar se mora zgoditi zelo veliko napak, da se laboratorijski delavec okuži zaradi razbite epruvete,« pa je za enega od medijev dejal Dr. Simon Clarke, morda najbolj znani britanski mikrobiolog.

Za Iflscience je še dodal, da je »vsak izbruh kuge zaskrbljujoč, vendar ga je mogoče nadzorovati in ustaviti z ustreznim nadzorom in ukrepi. Transparentnost, hitra diagnostika in učinkovito sledenje stikom bodo najpomembnejši dejavniki« tudi pri tokratnem v Rusiji.

NIJZ: Pljučna kuga je najbolj virulentna in najredkejša oblika kuge.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je pljučna kuga najbolj virulentna in najredkejša oblika kuge. Prenaša se z ugrizi okuženih bolh, kapljično, z neposrednimi stiki z bolniki ter posredno prek kontaminirane zemlje ali živalskih tkiv, s praskami ali ugrizi okuženih živali, možna je tudi laboratorijska okužba. Inkubacijska doba je največkrat 2 do 4 dni, brez zdravljenja pa je smrtnost skoraj stoodstotna, navaja NIJZ.

Novice iz Rusije prihajajo večinoma po Telgramu

Prvo informacijo o smrti laboratorijske tehničarke Darje Šipilove in povezavi s sumom na pljučno kugo (ter morebitno laboratorijsko nesrečo) je 2. oktobra na omrežju Telegram sporočil sibirski medij Ljudi Bajkala.

V Rusiji prepovedani neodvisni medij Meduza, ki njegovo poročanje povzema, pojasnjuje, da so oblasti v Šelehovu 3. oktobra na družbenih omrežjih ljudi pozvale, naj se izogibajo potovanjem v mesto, a so objavo tudi hitro umaknile. 4. oktobra pa je časopis Ljudi Baikala poročal, da je več bolnišnic v Irkutsku danih v karanteno. Poročilo ni bilo ne potrjeno ne ovrženo, kar je še dodatno podžgalo govorice o izbruhu.