CBAM: Kdo bo plačal račun za razogljičenje?

Kmetijstvo 16. 09. 2026, 12:27 Robert Božič

Evropski parlament je v torek naredil nov korak pri nameri zaostrovanja evropske podnebne politike, saj je z večino glasov poslancev podprl širitev t.i. Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), na številne izdelke v nadaljnji predelavi ter napovedal tudi ustanovitev začasnega sklada za dekarbonizacijo, namenjenega podpori evropski industriji in tudi kmetijstvu.

Najbolj glasni so v EU parlamentu bili tudi tokrat poslanci levega pola, in sicer so trdili, da s predlaganimi spremembami tega najbolj razvpitega mehanizma t.i. »Zelenega prehoda« želijo zaščiti evropsko industrijo v procesu dekarbonizacije, evropskim proizvajalcem zagotoviti konkurenčne pogoje glede na tekmece iz tretjih držav, ki za emisije ogljika ne plačujejo dajatev, predvsem pa onemogočiti izogibanje sprejetim pravilom, ter premeščanju virov, kjer je bila še posebej omenjena Kitajska.

Evropska politika: »Želimo zmanjšati emisije in povečati konkurenčnost!«

V praksi pa torkova odločitev EU parlamenta odpira precej bolj neprijetno vprašanje in sicer: Kdo bo na koncu plačal račun za razogljičenje evropskega gospodarstva? Poslanci so namreč predlagali izbris člena 27a, ki ga je predlagala Evropska komisija in ki bi »v primeru resnih in nepredvidenih cenovnih pretresov« omogočal odstranitev oziroma začasno izvzetje določenega blaga iz tega mehanizma. Parlament je namesto tega predvidel druge mehanizme za preusmerjanje prihodkov in reševanje težav, ki pa so dokaj nejasni.

COPA COGECA: »Kmetijstva ni mogoče vedno znova uporabljati za blaženje učinkov drugih evropskih politik!«

Prav to je tisto, kar je pri evropskih kmetijskih organizacijah sprožilo ostro reakcijo.
Copa in Cogeca tako opozarjata, da evropski kmetje v naslednjo pridelovalno sezono vstopajo v času visokih cen gnojil, dragih energentov, geopolitičnih napetosti in ob hudih izgubah pridelka zaradi suše in vremenskih ujm.

»Toda če se stroški zelenega prehoda nalagajo na proizvodnjo hrane v času, ko so gnojila in energija že močno podraženi, se postavlja vprašanje, ali evropska podnebna politika dovolj upošteva tudi svojo gospodarsko in prehransko ceno,« svarijo kmetje in opozarjajo, da je odstranitev možnosti začasne prekinitve CBAM v kriznih razmerah nerazumljiva in za EU kmetijstvo lahko usodna, saj so gnojila med najpomembnejšimi posameznimi stroški pridelave.

Napovedana ustanovitev začasnega sklada za dekarbonizacijo, namenjenega podpori evropski industriji in tudi kmetijstvu ni rešitev, opozarjajo kmetje, saj je CBAM mehanizem zasnovan kot trajen sistem, katerega finančni učinki se bodo iz leta v leto povečevali, sklad pa je začasna rešitev do leta 2029.

Bo v postopku "trialoga" prevladala pamet?

Torkova odločitev EU poslancev, ki jo sicer še čaka t.i. trialog med EU komisijo, parlamentom in državami članicami (Svet EU), bo račun za razogljičenje evropskega gospodarstva zaračunala kmetijstvu, so prepričani evropski kmetje in svarijo, da ga bodo na koncu plačali potrošniki.