Slovenski šport med narodnim ponosom in sistemskimi izzivi

Slovenija 23. 09. 2026, 10:41 Marcel Krek

Slovenija 23. septembra obeležuje dan slovenskega športa, državni praznik, ki prebivalce opominja na izjemne uspehe naših športnikov ter spodbuja k redni telesni dejavnosti vseh generacij. Ob prazniku in hkratnemu začetku Evropskega tedna športa so z opozorili in pozivi k gibanju nastopili vlada, predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik OKS Franjo Bobinac ter NIJZ. V oddaji Pogovor o pa sta o sistemskih izzivih financiranja slovenskega športa, gibalni pismenosti ter smelih načrtih za gostovanje začetka znamenite Dirke po Franciji spregovorila generalni sekretar OKS dr. Uroš Mohorič in v. d. generalnega direktorja Direktorata za šport Igor Klančnik.

Praznovanje, ki smo ga v koledar državnih praznikov zapisali leta 2020 v spomin na prve zlate olimpijske medalje samostojne Slovenije na igrah v Sydneyju leta 2000 (veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec), poteka že sedmo leto zapored. Čeprav je bil praznik sprva zamišljen kot poklon vrhunskim dosežkom naših športnic in športnikov, je v sedmih letih prerasel v vseslovensko praznovanje gibanja, ki povezuje celotno družbo.

Šport naj bo prostor za vsakogar

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Franjo Bobinac je v praznični poslanici izpostavil, da je 23. september predvsem vseslovensko povabilo h gibanju: "Lahko treniramo v klubu ali se pripravljamo na tekmovanje, lahko pa za svoje zdravje in dobro počutje poskrbimo z vsakodnevnim gibanjem – s kolesarjenjem, hojo v hribe, rekreativnim tekom, plavanjem ali sprehodom. Pomembno je, da gibanje postane del našega načina življenja."

Poudaril je, da ima vsak vrhunski dosežek svoje korenine v šoli, klubu ali na lokalnem igrišču, zato delovanja društev, trenerjev, prostovoljcev in staršev ne smemo jemati kot samoumevnega: "Za močno športno okolje moramo skrbeti od prvih športnih korakov naprej. Otrokom in mladim moramo omogočati dostop do različnih športov, enako pomembno pa je, da šport približujemo odraslim, starejšim, invalidom ter vsem, ki so danes morda premalo telesno dejavni. Šport mora biti prostor za vsakogar."

H gibanju je ob prazniku pozvala tudi slovenska vlada in poudarila, da je bilo lani vsaj enkrat na teden gibalno aktivnih kar 81% prebivalcev Slovenije.

Iskrene čestitke ob prazniku je izrekla tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je zapisala, da gre za praznik vrhunskih športnikov in parašportnikov ter vseh tistih, ki s športno dejavnostjo naredijo nekaj zase in za svoje zdravje, ter sporočilo sklenila z besedami: "Naj živi slovensko športno srce!"

NIJZ poziva: Prekinite sedenje med delovnim dnem, od oktobra brezplačne vadbe

Ob dnevu športa se je z opozorili in praktičnimi smernicami oglasil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Strokovnjaki opozarjajo, da za več gibanja ni treba čakati na prosti čas, temveč je treba telesno dejavnost vključiti neposredno v delovni dan. Smernice za 24-urno gibalno vedenje odraslim priporočajo omejevanje sedečega vedenja na največ sedem ur na dan ter njegovo redno prekinjanje vsaj na uro ali dve za minutko ali dve.

NIJZ med enostavnimi ukrepi navaja uporabo stopnic namesto dvigala, aktivne odmore, hojo med telefonskimi pogovori ter aktivni prihod na delo (s kolesom ali peš, oziroma izstop iz javnega prevoza postajo prej).

Za manj aktivne odrasle OKS in NIJZ od oktobra pripravljata projekt Zmigaj se do vadbe. Vodja oddelka za šport na lokalni ravni pri OKS Martin Tuš pojasnjuje: "Namen projekta je aktivirati telesno nedejavno odraslo populacijo na način, da jim vadbe čim bolj približamo, saj so razpršene po celi državi ter brezplačne in s tem bolj dostopne za vse."

Vadbe bodo strokovno vodene, potekale pa bodo dvakrat tedensko po eno uro, skupno 30 tednov. Andrea Backovič Juričan, ki na NIJZ vodi področje telesne dejavnosti, ob tem dodaja, da so prebivalcem skozi celo leto na voljo strokovnjaki v centrih za krepitev zdravja po zdravstvenih domovih, koder lahko prejmejo individualne nasvete za gibanje in kakovostno spanje.

Vseslovenska akcija Nabiramo kilometre in Evropski teden športa

Praktični del praznovanja poteka na terenu pod okriljem OKS in lokalnih skupnosti. Osrednjo državno prireditev so pripravili v Kamniku, po celi državi pa poteka akcija Nabiramo kilometre. V več kot 70 krajih so postavljene krožne trase, kjer udeleženci s hojo, tekom, kolesarjenjem ali vožnjo s skiroji prispevajo svoje kilometre v mozaik aktivne Slovenije.

Generalni sekretar OKS dr. Uroš Mohorič je v oddaji Pogovor o poudaril, da praznik iz leta v leto močneje živi v zavesti državljanov. Praznik obenem predstavlja uvod v Evropski teden športa pod geslom Bodi Aktiven, v sklopu katerega bo več kot 120 osnovnih šol izvedlo športne dni, prihajajoči konec tedna pa se bo ljubljanski Kongresni trg spremenil v stičišče 60 športnih panog na tradicionalnem Olimpijskem festivalu, organizatorji pričakujejo več kot 10.000 obiskovalcev.

Da je šport prerasel golo tekmovalnost, pritrjuje tudi Igor Klančnik z MGDŠ, ki poudarja, da je šport nepogrešljiva družbena vrednota. "Slovenski šport temelji na široki bazi društev, trenerjev, prostovoljcev, šol, občin in infrastrukture. Šport za vse in tekmovalni šport sta del istega sistema, ki pa je pod vedno večjim administrativnim in finančnim pritiskom," opozarja Klančnik ter dodaja, da morata država in lokalna skupnost skupaj iskati načine za razbremenitev tistih, ki sistem poganjajo na terenu.

Mladi med šolskim sistemom, Slo-Fit meritvami in nevarnostjo prezgodnjih pritiskov

Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev v svetovnem merilu velja za pravi športni fenomen, saj se po številu osvojenih medalj na prebivalca redno uvršča v sam svetovni vrh. Mohorič pojasnjuje, da ti uspehi izvirajo iz dobro izgrajenega šolskega in društvenega sistema. "Več kot tretjina vseh učencev in dijakov je vključenih v športna društva, ki izvajajo tekmovalne sisteme uradnih tekmovanj za naslov državnega prvaka. Ta tekmovalni šport je na eni strani sito za vrhunski šport, na drugi strani pa privzgoji veščine in navade, ki so izredno pomembne za celotno življenje," meni generalni sekretar OKS.

Vendar pa meritve športnovzgojnega kartona Slo-Fit v zadnjih letih opozarjajo na zaskrbljujoč upad splošnih gibalnih sposobnosti otrok po epidemiji covida-19. Mohorič pri tem izpostavlja opazno polarizacijo: medtem ko skupina najbolj sposobnih mladih športnikov ohranja visoko raven, skokovito narašča delež podpovprečno gibalno razvitih otrok. Rešitev ob tem vidi v krepitvi kakovostne in strokovno vodene športne vzgoje znotraj šolskega sistema. Ob tem opozarja tudi na negativne posledice prezgodnje specializacije v posamezne športe in nepotrebnega pritiska staršev ter trenerjev na rezultate pri najmlajših, saj mora biti šport v otroštvu v prvi vrsti namenjen razvoju in zabavi.

Klančnik ob tem dodaja, da je za reševanje teh izzivov nujno medresorsko sodelovanje med ministrstvi za gospodarstvo, delo in šport, za zdravje ter za vzgojo in izobraževanje, saj šport deluje kot najcenejša in najučinkovitejša preventiva v javnem zdravju.

Financiranje in klubi: Od davčnih olajšav do odprtja trga stavnic

Ključna težava slovenskega klubskega športa ostaja finančna vzdržnost, saj so številni lokalni klubi še vedno premočno odvisni od vadnin in članarin staršev ter lokalnih sponzorjev. Mohorič opozarja, da je javno financiranje športnih programov v Sloveniji še vedno pod povprečjem Evropske unije, zaradi česar OKS že dlje časa vladi predlaga uvedbo izrazitejših davčnih olajšav za podjetja, ki vlagajo v šport. 

Nujnost zakonskih sprememb potrjuje tudi Klančnik, ki pojasnjuje, da na ministrstvu že potekajo medresorska usklajevanja za pripravo ugodnejšega zakonodajnega okvira. Ta naj bi med drugim ustvaril boljše pogoje za nagrajevanje vrhunskih športnikov ter zmanjšal razloge za njihovo davčno selitev v tujino. 

Posebno vprašanje predstavlja tudi morebitno odprtje trga športnih stavnic v Sloveniji. Slovenija namreč ostaja eden redkih zaprtih trgov z monopolnim položajem domačega ponudnika (Športna loterija). Mohorič opozarja, da trenutno velik del slovenskih uporabnikov stavi na tujih spletnih stavnicah, s čimer koncesijske dajatve odtekajo v tujino namesto v slovenski športni proračun ter v sklada FŠO in FIHO. Odprtje trga bi po njegovem mnenju povečalo konkurenco in zagotovilo več sredstev za šport. 

Klančnik potrjuje, da na ravni države že potekajo neuradni pogovori o tej občutljivi temi. Poudarja, da bo pri morebitnih spremembah treba zagotoviti popolno preglednost in strogo regulacijo, a verjame, da se bo slovenski trg v prihodnosti moral odpreti konkurenci.

Veliki tekmovalni dogodki in sanje o začetku Dirke po Franciji leta 2031

Posebno poglavje v razvoju slovenskega športa in turizma predstavljajo veliki, izpostavljeni mednarodni športni dogodki. Izkušnje kažejo, da vsak evro, vložen v organizacijo vrhunskih tekmovanj, skozi turistično porabo in promocijo države povrne več kot 3,5-kratnik vložka.

Zelo smelo vizijo pri tem predstavlja projekt gostovanja začetka slovite Dirke po Franciji (t. i. Grand Départ Tour de France) v Sloveniji. V. d. generalnega direktorja Direktorata za šport Igor Klančnik je v oddaji razkril več konkretnih podrobnosti o poteku pogovorov z francoskimi organizatorji (ASO): "V preteklih dneh so Slovenijo obiskali najvišji predstavniki organizatorja Dirke po Franciji na čelu z njihovim generalnim direktorjem. Srečali so se tako s predstavniki našega ministrstva kot tudi s svetovalci v kabinetu predsednika vlade. V tej točki lahko potrdim, da potekajo zelo intenzivni pogovori v smeri, da se ta turnir oziroma začetek Dirke po Franciji v Sloveniji izvede v letu 2031. Predstavniki ASO so bili z obiskom v Sloveniji izjemno zadovoljni, zato verjamem, da nam bo to idejo uspelo udejanjiti in uresničiti," je bil optimističen Klančnik.

Mohorič ob tem dodaja, da je izjemen kolesarski razcvet pri nas neposredna posledica uspehov Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Gostovanje začetka Toura bi tako predstavljalo vrhunec športno-promocijskih prizadevanj v zgodovini samostojne države ter dalo nov zagon celotnemu slovenskemu gospodarstvu in turizmu.

Šport kot nezamenljivo stikalo narodne enotnosti

Ob koncu sta se gosta v studiu dotaknila še moči povezovanja, ki jo ima šport v slovenski družbi. Šport ostaja ena redkih točk, ki brez težav združuje celoten narod ne glede na politične ali svetovnonazorske razlike, sta se strinjala.

Dr. Uroš Mohorič verjame, da šport igra vlogo ključnega gradnika slovenske nacionalne identitete. "Ko žarometi na tekmovališčih ugasnejo, športniki še naprej ostajajo naši vzorniki, šport pa apolitično vezivno tkivo, ki prinaša pozitivno energijo v družbo," poudarja generalni sekretar OKS. Klančnik pa dodaja, da je naloga države ustvariti takšne sistemske pogoje, da bo ta pozitivna energija prevevala tako vrhunske tekmovalce kot tudi tisoče mladih in rekreativcev na lokalnih igriščih po vsej Sloveniji.