Janša in Costa o prihodnjem proračunu EU: slovenski prioriteti varnost in kohezija

Slovenija 05. 09. 2026, 11:51 Slovenska tiskovna agencija Marcel Krek

Na Brdu pri Kranju sta se včeraj (v petek) sestala predsednik slovenske vlade Janez Janša in predsednik Evropskega sveta António Costa. Osrednja tema pogovorov v okviru Costove turneje po evropskih prestolnicah so bila pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru (MFF) Evropske unije za obdobje med letoma 2028 in 2034.

Ključni izzivi: Prehranska, energetska in kibernetska varnost

Premier Janez Janša je po srečanju izpostavil, da bodo za Slovenijo v pogajanjih o prihodnjem sedemletnem proračunu ključne prioritete prehranska, energetska in kibernetska varnost ter obramba. Ob tem je poudaril, da morata varnost in normalen razvoj potekati z roko v roki.

Med preostalimi prednostnimi nalogami je premier navedel še gospodarsko konkurenčnost, inovacije in industrijsko transformacijo, saj brez ustvarjanja nove vrednosti ni dovolj virov za financiranje ostalih področij. Posebej je podčrtal pomen evropske kohezijske politike, ki po njegovem mnenju ključno prispeva k enotnosti znotraj Evropske unije ter izkoriščanju njenih razvojnih potencialov.

Janša ob tem ni želel postavljati t. i. rdečih črt oziroma nepopustljivih pogajalskih stališč. Glede novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna pa je opozoril, da morebitno znižanje deleža pobranih carin, ki pripade državam članicam, ni v interesu Slovenije.

Costa: Odličnost mora zajemati vseh 27 držav članic

Predsednik Evropskega sveta António Costa, ki je s svojim obiskom na Sloveniji dosegel približno polovico svoje turneje po Uniji, je pojasnil, da tudi drugi evropski voditelji tokrat ne postavljajo rdečih črt. Med skupnimi prednostnimi nalogami je izpostavil konkurenčnost evropskega gospodarstva, obrambo, varnost in odpornost, ob čemer se vsi voditelji zavedajo nujnosti ohranitve kohezijske in skupne kmetijske politike.

Glede črpanja sredstev iz sklada za konkurenčnost je Costa opozoril, da merilo odličnosti ne sme postati ovira za manjše države. Poudaril je, da pri odličnosti ne moremo govoriti le o dveh, treh ali štirih državah, temveč o vseh 27 članicah. Kot primer je navedel avtomobilsko industrijo, kjer so deli za nemška ali francoska vozila izdelani v državah, kot sta Slovenija in Portugalska, zato je treba graditi resnične evropske dobavne verige in izkoristiti ves talent, ki ga Unija premore.

Dogovor potreben do konca leta

Pogajalci si prizadevajo, da bi končni dogovor o večletnem finančnem okviru sklenili do konca letošnjega leta, saj bi zamude lahko povzročile motnje v evropskem financiranju na začetku leta 2028. Janša je glede na potek pogovorov izrazil optimizem in ocenil, da bo dogovor do konca leta dosežen.

Sogovornika sta se ob koncu dotaknila še vprašanja širitve Evropske unije. Costa se je ob tem Sloveniji zahvalil za njeno neomajno in prizadevno podporo pri približevanju držav Zahodnega Balkana, pa tudi Ukrajine in Moldavije, evropskim integracijam.