Sv. Ignacij Lojolski | (foto: wikipedia)
Umetnost razločevanja: Modrost sv. Ignacija Lojolskega
Duhovnost | Mateja Subotičanec
31. julija v Katoliški Cerkvi praznujemo god sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja Družbe Jezusove – Jezuitov. Pater Janez Poljanšek, jezuit in duhovni sin sv. Ignacija Lojolskega, je v programu Radia Ognjišče povedal, da je bistvo Ignacijeve karizme pomagati ljudem iskati in najti Božjo voljo. To pot iskanja imenujemo razločevanje, ki velja za mater vseh kreposti, saj nam pove, koliko in kdaj naj se posvečamo določenim duhovnim dejavnostim ali dobrim delom. Razločevanje ni le veščina, temveč dar, pri katerem lahko ljudje aktivno sodelujemo.
Razločevanje ni pridržano le za velike življenjske odločitve, temveč se lahko v tem vadimo tudi sredi vsakdanjih opravil. Ključna vaja za to je pozornost na dogajanje v našem srcu.
Spraševanje vesti
Sveti Ignacij je za ta namen razvil posebno molitev, imenovano egzamen ali spraševanje vesti, ki naj bi trajala 10 do 15 minut. Sestavljena je iz petih točk:
1. Zahvala za prejete darove.
2. Prošnja za razsvetljenje Svetega Duha.
3. Pregled dneva (misli, besede, dejanja in notranji vzgibi).
4. Prošnja za odpuščanje.
5. Prošnja za milost za prihodnost.
S stalnim izvajanjem te molitve človek prepozna svoj notranji svet in ga začne urejati, kar mu pomaga bolje živeti. Osnovno razločevanje poteka med dobrim in slabim. Stvari, ki nas vodijo v greh ali nered, zavračamo, tiste, ki prinašajo mir in veselje, pa sprejemamo.
Višja stopnja pa je razločevanje med dvema dobrima stvarema, kjer iščemo, kaj bi bilo za nas v določenem trenutku boljše (npr. izbira poklica ali stanu). Pri tem je ključno prisluškovanje temu, katera smer nam prinaša več notranjega miru in veselja. To so namreč znamenja Božjega vabila.
Duhovno spremstvo
Pri procesu razločevanja je dragocena pomoč duhovnega spremljevalca, ki s svojimi izkušnjami nudi nasvete in pravila. Pomembno vlogo igra tudi širša skupnost, kot sta družina ali župnija, kjer lahko prosimo za molitev in jasnost.
Pater Poljanšek poudarja tudi pomen duhovnih vaj v tišini. V današnjem svetu, polnem hrupa in informacij, se je nujno ustaviti in v miru prisluhniti Božji besedi. Tišina omogoča, da se srce "omehča" in potolaži, kar ljudem daje novo moč za vsakdanje življenje. Duhovne vaje so lahko pet- ali osemdnevne, pogosto pa so osebno spremljane, da vsak posameznik prejme najbolj primerno gradivo. Vaja v tišini ni namenjena le jezuitom ali globoko vernim, temveč vsem iskalcem.. Poleg Svetega pisma pater Poljanšek priporoča tudi kakovostno duhovno branje, denimo romane Dostojevskega, ki v obliki zgodbe osvetlijo evangeljska sporočila.
Praznik sv. Ignacija je priložnost, da v sebi prebudimo hrepenenje po tišini in molitvi ter se mu priporočimo za dar razločevanja.
