Novinarska konferenca v okviru Vrha zveze Nato. | (foto: Xinhua/STA)
Dr. Ferfila opozarja na geopolitično realnost
Slovenija Jakob Turk
Voditelji držav članic zveze Nato se v torek in sredo sestajajo na ključnem vrhu v turški prestolnici Ankara. V ospredju pogovorov bodo uresničevanje obrambnih zavez, krepitev evropske vloge znotraj zavezništva ter nadaljnja vojaška in finančna pomoč Ukrajini. Srečanje bo izjemno pomembno tudi za Slovenijo, ki še vedno lovi Natove finančne cilje, za premierja Janeza Janšo pa bo to prvo zasedanje Nata po vrnitvi na čelo vlade.
Slovenija pred izzivom: Kako doseči obrambne cilje?
Ena osrednjih tem vrha v Ankari bo vprašanje, kako bodo članice uresničile lansko ambiciozno zavezo, da bodo do leta 2035 za obrambo namenjale kar pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Generalni sekretar Nata Mark Rutte od voditeljev pričakuje jasne, konkretne časovnice in načrte za doseganje tega cilja.
Slovenija se medtem še vedno uvršča med redke članice, ki jim ni uspelo doseči niti predhodnega cilja dveh odstotkov BDP. Po uradnih podatkih obrambnega ministrstva so slovenski obrambni izdatki lani znašali 1,57 odstotka BDP. Novi obrambni minister Valentin Hajdinjak sicer napoveduje odločne korake – dvoodstotni prag naj bi država dosegla do konca prihodnjega leta, podroben načrt za zviševanje obrambnega proračuna pa bo vlada predstavila prav na vrhu v Ankari. Kompleksnost in izzive, s katerimi se Slovenija sooča pri teh prizadevanjih, je podrobneje opisal analitik dr. Bogomil Ferfila, ki opozarja na pomen doslednega izpolnjevanja mednarodnih zavez.
"Smo na meji. Kje bi naj vojaški proračun dobil dodatna sredstva? To je problem, kje vzeti, kajti, če se poveča vojaški proračun, se zniža bodisi izdatke za šolstvo, izdatke za zdravstvo, gradnjo avtocest... Največji problem je to, kje dobiti dodaten denar. Dobro, to je možno rešiti s kakšnimi ugodnimi mednarodnimi krediti. Slovenija je še vedno finančno toliko dobra, da lahko dobi ugodna mednarodna posojila. Videli smo, da je Slovenija razglašena, nekje na petem mestu najbolj varnih držav sveta, kar pomeni, da je varna tudi za naložbe."
Evropa pred zahtevo po večji odgovornosti in pomoč Ukrajini
V luči postopnega zmanjševanja ameriške vojaške navzočnosti na evropski celini Nato od evropskih zaveznic zahteva, da prevzamejo bistveno večje breme za zagotavljanje lastne varnosti. Mark Rutte ob tem poudarja, da politične zaveze niso dovolj – Evropa mora nujno in opazno zagnati ter okrepiti proizvodne zmogljivosti svoje obrambne industrije.
Druga nepogrešljiva točka srečanja bo usklajevanje nadaljnje vojaške podpore Ukrajini. Članice zavezništva načrtujejo, da bodo Ukrajini letos zagotovile približno 70 milijard evrov pomoči. Voditelji bodo v Ankari iskali predvsem načine za pravičnejšo porazdelitev tega finančnega in materialnega bremena med vsemi zaveznicami.
Srečanje v senci napetih odnosov z ZDA
Vrh v Turčiji bo potekal v znamenju napetih odnosov med Združenimi državami Amerike in evropskimi članicami. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč v zadnjih tednih ponovno javno in ostro kritiziral evropske države zaradi njihovega ravnanja ter domnevne pasivnosti pri reševanju varnostnih in obrambnih vprašanj.
Dr. Ferfila ob tem opozarja na geopolitično realnost – Združene države Amerike kljub vsem nesoglasjem ostajajo dominantna sila zavezništva, od katere je evropska varnostna arhitektura še vedno močno odvisna. Kljub temu generalni sekretar Mark Rutte miri strasti in poudarja, da so trenutna razhajanja in ostre besede povsem običajen del demokratičnega dialoga, ki nikakor ne ogroža trdnosti in enotnosti severnoatlantskega zavezništva.
