Roman Črnič, mag. Marjan Dolenšek in dr. Jože Podgoršek | (foto: ZGS)
Mag. Marjan Dolenšek: »20 življenj na leto je odločno preveč!«
Kmetijstvo Robert Božič
Delo v gozdu sodi med najnevarnejše dejavnosti. Čeprav je bil v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih dosežen velik napredek, se število smrtnih nesreč že vrsto let skoraj ne zmanjšuje. Pred približno 30 leti je v kmetijstvu in gozdarstvu letno umrlo med 80 in 100 ljudi, danes pa se številka vztrajno giblje okoli 20 smrtnih žrtev na leto in jo nikakor ne uspemo zmanjšati.
Na prvi pogled se zdi, da je napredek velik. Vendar podatek postane zaskrbljujoč, ko ga primerjamo z drugimi dejavnostmi. Vsako leto namreč pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu umre več ljudi kot pri delu vseh približno 900.000 zaposlenih v Sloveniji skupaj, je dopoldne opozoril Marjan Dolenšek, svetovalec specialist za kmetijsko tehniko na KGZ Ljubljana in Gozdarskem inštitutu Slovenije
Posebej pomembno je poudariti, da med žrtvami velik delež predstavljajo lastniki gozdov, kmetje in posamezniki, ki delo opravljajo v prostem času, pa tudi profesionalni delavci.
Usposabljanje in zaščitna oprema rešujeta življenja
Analize smrtnih nesreč v zadnjih 25 letih kažejo zelo jasen vzorec. Več kot 70 odstotkov smrtno ponesrečenih pri delu v gozdu ni opravilo nobenega usposabljanja za varno delo. Približno dve tretjini ponesrečencev pa nista uporabljali osebne varovalne opreme.
To pomeni, da številnih tragedij ni povzročila zgolj smola, temveč lahko govorimo tudi o pomanjkanju znanja, pripravljenosti in pomanjkljiva ali celo odsotna osnovna zaščita.
Pri delu z motorno žago ali drugo gozdarsko mehanizacijo bi morala biti zaščitna oprema samoumevna. Zaščitna čelada, zaščitne hlače, rokavice, primerna obutev in druga oprema niso nepotreben strošek, ampak osnovni pogoj za varno delo, je bilo slišati na opoldanski tiskovni konferenci.
Strokovnjaki že več let opozarjajo, da bi bilo treba minimalno usposabljanje za delo z motorno žago in drugo zahtevnejšo gozdarsko mehanizacijo predpisati kot obvezno za vse uporabnike. Namen takšnega ukrepa ni kaznovanje, temveč preprečevanje nesreč, ki imajo žal pogosto nepopravljive posledice.
Prevračanje traktorja - eden največjih vzrokov smrtnih nesreč
Velik delež smrtnih nesreč je povezan z uporabo mehanizacije, predvsem traktorjev.
»Velika večina smrtno ponesrečenih v gozdu ni opravila nobenega usposabljanja za varno delo, približno dve tretjini pa nista uporabljali osebne varovalne opreme ... Pri traktorjih pa ugotavljamo, da bi osem od desetih mrtvih preživelo, če bi uporabljali varnostni pas,« je bil jasen Dolenšek.
Kljub temu je uporaba pasov še vedno zelo nizka. Eden od razlogov je tudi pomanjkljiva zakonodaja. Varnostni pasovi so obvezni pri traktorjih, prodanih po letu 2004, medtem ko pri številnih starejših traktorjih takšna zahteva še ne velja.
Prav zaradi tega strokovnjaki predlagajo enostavno rešitev: obvezno uporabo oziroma vgradnjo varnostnih pasov za vse traktorje, ne glede na leto izdelave. »In tudi, če kupimo nov varnostni pas, kar stane od 100, pa recimo najnovejši, do 200 evrov, je to nič v primerjavi s stroški, kar stane krsta,« še pravi Marjan Dolenšek in dodaja, da pripenjanje traja le nekaj sekund, vendar lahko odloča med življenjem in smrtjo.
Kako do manj smrtnih žrtev pri delu v gozdovih?
Roman Črnič iz Zavoda za gozdove Slovenije je izpostavil pomen ustreznega znanja in varovalne opreme, še posebej pri sanaciji gozdov po ujmah, kakršnih je bilo letos že kar nekaj: »Ne glede na število smrtnih žrtev je vsaka taka smrt preveč. Na ZGS bomo zato tudi v prihodnje še naprej aktivno izobraževali in usposabljali lastnike gozdov za varno delo v gozdu. Tistim, ki niso vešči dela v gozdovih in niso ustrezno opremljeni, delo v gozdu odsvetujemo. Če pa se že odločijo, da bodo v gozdu postorili nekatera dela, svetujemo, naj to delo opravijo s treznim premislekom, ali so za tako delo dovolj usposobljeni in opremljeni, ali pa bi bilo bolje, da ta dela namesto njih opravi kdo drug.«
Ne izgubljamo številk, ampak ljudi!
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek: »Na kmetijah in v gozdovih ne izgubljamo številk, ampak ljudi. Vsaka smrtna nesreča pomeni prazno mesto za družinsko mizo in veliko bolečino za najbližje. Zato je skrajni čas, da varnost postane enako samoumevna kot samo delo. En pripet varnostni pas, ena zaščitna čelada ali ena premišljena odločitev lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo.«
Iz začaranega kroga lahko stopimo le skupaj
Največji izziv pri izboljšanju varnosti ni tehnologija, ampak miselnost. Še vedno je med mnogimi prisotno prepričanje: »Meni se ne more zgoditi nič.« Prav ta občutek navidezne varnosti pogosto vodi v tveganja, ki se končajo tragično.
Za zmanjšanje števila smrtnih žrtev bodo potrebni skupni koraki vseh deležnikov – lastnikov gozdov, kmetov, strokovnih služb, organizacij in političnih odločevalcev. Potrebujemo več usposabljanj, več uporabe zaščitne opreme, bolj dosledno uporabo varnostnih pasov in predvsem več zavedanja, da nobeno opravilo ni tako nujno, da bi zaradi njega tvegali življenje.
Vsaka preprečena nesreča pomeni ohranjeno življenje, prihranjeno trpljenje družin in varnejšo prihodnost slovenskega podeželja. Če želimo število smrtnih žrtev premakniti z današnje mrtve točke, moramo varnost postaviti na prvo mesto – vsak dan, pri vsakem opravilu in pri vsakem vstopu v gozd, je še bilo slišati na predstavitvi na dvorišču Zavoda za gozdove Slovenije. Več boste slišali v nedeljski kmetijski oddaji!



