Zoran Stevanović: Institucije naj bodo prostor enotnosti

Slovenija 24. 06. 2026, 12:06 Jakob Turk Slovenska tiskovna agencija

Vprašanje izobešanja zastav, transparentov in drugih simbolov na uradnih institucijah znova razburja slovensko politično javnost. Poslanci Resnice so v parlamentarni postopek vložili predlog dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni, s katerim želijo prepovedati obešanje zastav, za katere ni zakonske podlage, na pročelja javnih institucij. Obešanje tujih zastav ali denimo mavrične zastave v podporo določeni državi ali skupnosti tako ne bi bilo več mogoče.

Le simboli z jasno pravno podlago

Bistvo vloženega zakonskega predloga je v tem, da bi na stavbah državnih organov in javnih institucij odpravili samovoljno izobešanje različnih obeležij. Po novem bi bilo dovoljeno izpostaviti le tiste zastave, napise ali transparente, ki jih zakonodaja izrecno predvideva.

Zoran Stevanović ob tem pojasnjuje, da so nekatere izjeme v slovenskem pravnem redu že sedaj jasno določene in seveda ostajajo nedotaknjene. Mednje sodijo državna zastava Republike Slovenije, zastava Evropske unije, simboli institucij s posebnimi pooblastili (kot je Slovenska vojska) ter obeležja ob uradnih protokolarnih obiskih tujih državnikov. Vse ostalo, kar nima zakonske osnove, pa bi po predlogu moralo izginiti z javnih poslopij.

Nevtralnost institucij proti sporočilnosti simbolov

Ureditev javnega prostora in izbira simbolov sta v zadnjih letih v Sloveniji že večkrat sprožili burne razprave, predvsem ob izobešanju različnih ideoloških ali interesnih zastav na ministrstvih in občinskih stavbah.

Del javnosti in predlagatelji zakona odločno zagovarjajo stališče, da morajo državne institucije ostati nevtralne ter predstavljati prostor skupnih simbolov, ki združujejo in izražajo državno enotnost, ne pa parcialnih interesov. Na drugi strani kritiki predloga opozarjajo, da imajo nekateri simboli (na primer mavrične zastave ali zastave v podporo določenim mednarodnim gibanjem) pomembno sporočilno vrednost, saj izražajo solidarnost in temeljne družbene vrednote, ki bi jih morale institucije podpirati.

Odločitev bo v rokah poslancev

Predlog sprememb zakona zdaj stopa v uradni zakonodajni postopek. O njem se bodo v prihodnjih mesecih morali izreči poslanci v državnem zboru. Parlamentarna razprava bo tako dokončno pokazala, kako široko podporo ima ideja o strožji in bolj restriktivni ureditvi izobešanja simbolov na javnih ustanovah v Sloveniji.

"Danes smo vložili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije. Ta izrecno prepoveduje izobešanje kakršnih koli zastav, napisov, transparentov, grbov ali sloganov na uradnih institucijah, če zanje ne obstaja jasna pravna podlaga. Pravna podlaga je trenutno jasna za zastavi Republike Slovenije in Evropske unije, za simbole nosilcev posebnih pooblastil, kot je Slovenska vojska, ter za protokolarne obiske tujih državnikov. Natančno je določeno, kdaj in kako se ta obeležja izobešajo. Zagotovo pa na uradnih institucijah ne smejo več nelegalno viseti zastave tujih držav, različnih gibanj ali društev. S tem predlogom želimo doseči predvsem tri cilje. Prvi je odprava oziroma zapolnitev obstoječe pravne praznine. Drugi cilj je zagotavljanje popolne nevtralnosti uradnih institucij in državniških funkcij. Danes smo namreč priča temu, da lahko posamezniki s svojih državniških položajev uveljavljajo svoj subjektivni ali ideološki pogled na svet, kar preprosto ni prav. Tretja, zame najpomembnejša stvar, pa je izpolnitev tistega, kar smo ljudem obljubili že pred vstopom v politiko – da bomo preprečevali delitve. Vsakršno samovoljno izobešanje simbolov namreč le še poglablja polarizacijo družbe, temu pa je treba narediti konec."